Jedro

Trditveno in dokazno breme sta v tej zadevi na strani tožeče stranke, saj je bila ona predlagateljica za različne olajšave pri plačilu sodne takse. Ker obravnave pred prvostopenjskim sodiščem ni, lahko trditve postavi, ali predloži dokaze, le do konca prvostopenjskega postopka. Te trditve se morajo nanašati na prej navedene okoliščine, ki lahko pripeljejo do različnih olajšav pri obveznosti za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo glavni predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Zavrnilo je tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da ne more dobiti dela, in ne more prodati osnovnih sredstev (tovornjakov), s katerimi je opravljala delo. Zato tudi ne more odplačevati dolga. Odpovedana je bila zaposlitev vsem, razen poslovodju. V prvi prošnji za odpis ali odlog sodne takse upnik ni bil seznanjen, da je za odpis ali odlog potrebno predložiti kakršnekoli dokaze, saj so rezultati poslovanja podjetja (bilance) objavljene javno in znane. Tožeča stranka jih je zato priložila v pritožbi. Poleg tega je pritožnica priložila kartico davčne uprave, da ima podjetje poravnane vse davčne obveznosti, vključno z DDV. Kot prilogo je pritožnica priložila še zadnji izpisek stanja na upnikovem računu pri banki X d. d. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbo je tožeča stranka vložila tako, da je navedla opravilno številko izpodbijanega sklepa in pa imeni upnika in dolžnika. Postopek se je sicer začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine, vendar pa se je po dolžnikovem ugovoru nadaljeval kot pravdni postopek. Pravilno bi bilo torej označiti stranki postopka drugače in ne kot da sta še upnik in dolžnik. Ker pa je tožeča stranka v svoji pritožbi zadostila 1. in 4. točki 335. člena ZPP (3. odstavek 343. člena ZPP), je o pritožbi višje sodišče kljub napačni označbi strank vseeno odločilo.

5. Sodišče delno oprosti plačila sodne takse pravno osebo, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi posluje. To je tudi razlog za odložitev plačila sodne takse ali za plačilo v obrokih (2., 3. in 4. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločitvi mora upoštevati sodišče merila iz 2. stavka 5. odstavka 11. člena ZST-1. 6. Prvostopenjsko sodišče je oba predloga zavrnilo, ker tožeča stranka ni zadostila niti svojemu trditvenemu, niti svojemu dokaznemu bremenu.

7. V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (3. odstavek 1. člena ZST-1). To torej velja tudi za trditveno in dokazno breme. Trditveno in dokazno breme sta v tej zadevi na strani tožeče stranke, saj je bila ona predlagateljica za različne olajšave pri plačilu sodne takse (212. člen ZPP smiselno). Ker obravnave pred prvostopenjskim sodiščem ni, lahko trditve postavi, ali predloži dokaze, le do konca prvostopenjskega postopka (1. odstavek 286. člena ZPP smiselno). Te trditve se morajo nanašati na prej navedene okoliščine, ki lahko pripeljejo do različnih olajšav pri obveznosti za plačilo sodne takse (2. do 4. odstavek 11. člena ZST-1) in 2. stavek 5. odstavka ZST-1. 8. Ustreznih trditev tožeča stranka do konca prvostopenjskega postopka ni postavila in tudi dokazov ni predložila. Tega pritožba niti ne izpodbija, saj je pomanjkljivosti odpravila šele, kolikor jih je sploh, v pritožbenem postopku. To pa je bilo prepozno tudi glede na 1. odstavek 337. člena ZPP.

9. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.