Jedro

Po pravilni razlagi drugega odstavka 257. člena OZ prične rok za vložitev izpodbojne tožbe teči z dnem vložitve predloga za vknjižbo lastninske pravice na podlagi izpodbojnega razpolagalnega pravnega posla.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba in sklep sodišča druge stopnje se v delu, v katerem gre za sodbo, spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se tožba zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 229,50 EUR stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da je izročilna pogodba, sklenjena 6. 6. 2002 zoper tožnico brez pravnega učinka do višine njenih terjatev, navedenih v izreku sodbe, (2) da je toženec dolžan dopustiti poplačilo terjatev iz določenih nepremičnin in (3) da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, pritožbo S. V. in F. V. pa kot nedovoljeno zavrglo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da se rok za vložitev tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, ki so sestavljena iz več dejanj, šteje od zadnjega dejanja, to pa je v primeru prenosa lastninske pravice izvedba razpolagalnega posla. Pred izvedbo razpolagalnega posla upnik še ni v ničemer prikrajšan; prikrajšanje mu šele preti, iz premoženja, na katerem lastninska pravica še ni prešla na dolžnika, pa se (še) lahko poplača. V obravnavanem primeru tako rok še ni pričel teči, saj bi v nasprotnem primeru tekel in lahko tudi potekel, še preden bi upnik pridobil pravico do izpodbijanja pravnih dejanj.

3. Toženčeva pravna naslednica v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ker je bila vknjižba na podlagi izročilne pogodbe v zemljiški knjigi izvedena šele 13. 11. 2007, tj. po zaključku glavne obravnave, je stališče sodišča druge stopnje nerazumljivo in nejasno. Nerazumljivost odločitve je v tem, da sodišče zavzema stališče, da je bila tožba vložena pravočasno, hkrati pa zavzema stališče, da rok še ni pričel teči. Ker je bilo zadnje pravno dejanje glede na zaključek glavne obravnave opravljeno 22. 5. 2003, je tožba, vložena 22. 12. 2005, prepozna.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožba, v kateri je tožnica postavila zahtevek za ugotovitev neučinkovitosti izročilne pogodbe, sklenjene med tožencem in njegovim očetom F. V., do višine tožničinih terjatev do F. V., vložena pravočasno. V skladu z 257. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se lahko tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka prejšnjega člena (tj. v primeru odplačnih razpolaganj) vloži v enem letu, v drugih primerih pa v treh letih, šteto od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

7. Izpodbijana sodba na podlagi ugotovitev, (1) da je bila izročilna pogodba, sklenjena 6. 6. 2002, (2) da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na toženčevo ime vložen 22. 5. 2003, in (3) da ob zaključku glavne obravnave 30. 10. 2007 še ni bil izveden, zavzema stališče, da ob vložitvi tožbe 22. 12. 2005 rok za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj še ni iztekel. 8. Navedeno stališče izpodbijane sodbe je napačno. Morebitno nejasnost OZ, ali za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja enoletni ali triletni rok, je sodna praksa razrešila v prid gramatikalne razlage. Zavzela je stališče, da tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti velja enoletni rok.(1) Zato je za presojo odločilno vprašanje, kdaj prične teči rok v primeru izpodbijanja pogodbe, ki je podlaga za prenos lastninske pravice.

9. Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja, in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od njegovega vpisa v zemljiško knjigo.(2) Iz ubeseditve argumentov, navedenih v izpodbijani sodbi, je mogoče sklepati, da je bilo sodišče druge stopnje z navedenim stališčem Vrhovnega sodišča seznanjeno. Ker kot trenutek vpisa šteje dan odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vknjižbo lastninske pravice in ne dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga, je izpodbijana sodba napačna.

10. Razpolagalno pravno dejanje je dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo (tretji odstavek 135. člena v zvezi s 133. členom ZZK-1), postane to dejanje zaznavno tudi navzven, v razmerju do tretjih. Z dnem odločitve zemljiškoknjižnega sodišča se pravno stanje ne spreminja in zato ta trenutek ne more biti odločilen za pričetek teka roka.

11. Tako stališče potrjuje tudi namen določitve roka za vložitev izpodbojne tožbe. Smisel prekluzivnega roka je v varstvu pravnega prometa. Vezanost pričetka roka na trenutek, ki je v sferi strank tega razmerja, postavlja sopogodbenike prezadolženih oseb v enakopraven položaj. Če bi rok pričel teči z izvedbo dejanske vknjižbe, bi bilo obdobje negotovosti pravnega razmerja odvisno od ažurnosti zemljiškoknjižnega sodišča, to pa ni okoliščina, ki bi upravičevala različno obravnavanje podobnih pravnih razmerij. Prav obravnavani primer, v katerem je bil predlog za vknjižbo vložen 22. 5. 2003, o njem pa do izdaje prvostopenjske sodbe 30. 10. 2007 še ni bilo odločeno, pokaže, da bi to lahko pomenilo podaljšanje roka za več kot štiri leta, medtem ko bi v enakem primeru ob ažurnem delovanju sodišča rok že iztekel. Po pravilni razlagi drugega odstavka 257. člena OZ prične torej rok teči z dnem vložitve predloga za vknjižbo lastninske pravice na podlagi izpodbojnega razpolagalnega pravnega posla.

12. Upoštevaje ugotovitve izpodbijane sodbe (prim. 7. točko obrazložitve) je bila tožba v obravnavanem primeru vložena po izteku prekluzivnega roka. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči (prvi odstavek 274. člena ZPP). Glede na to je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo ter sodbo in sklep sodišča druge stopnje v delu, v katerem gre za sodbo, spremenilo tako, da se toženčevi pritožbi ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in tožba zavrže (prvi odstavek 380. člena ZPP).

13. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo uspeha v pravdi. Ker tožnica v pravdi ni uspela, je dolžna toženki povrniti stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženka je v dosedanjem postopku priglasila strošek za vložitev pritožbe (500 točk). Do povrnitve stroška v zahtevani višini je upravičena.

Op. št. (1): Tako stališče je izrecno zavzeto v sklepu II Ips 594/2003 z dne 22. 4. 2004, izhaja pa tudi iz sodb II Ips 701/94 z dne 30. 10. 1996 in II Ips 920/2007 z dne 19. 3. 2009. Enako je tudi Juhartovo stališče v Juhart, Plavšak (red.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str 264. Op. št. (2): Tako sodba II Ips 506/2005 z dne 6. 12. 2007. Enako tudi Juhart, op. cit., str. 265.