Jedro

Tožena stranka se ni opredelila do merila lokacija projekta, in iz glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi.

Sodišče se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, št. 8020-132/2016-4 z dne 3. 4. 2017, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka vlogo tožnice, ki se je prijavila na Javni razpis za Reprogramiranje investicijskih posojil v prirejo mleka (v nadaljevanju Javni razpis) kot neutemeljeno zavrnila. Odločila je, da upravni spor ne zadrži izvršitve te odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je komisija za obravnavo vlog v skladu z 10. točko, 7.1. Poglavja Javnega razpisa vlogo predala v ocenjevanje. V skladu s 3. točko 6. Poglavja Javnega razpisa "Merila za ocenjevanje" mora projekt za uvrstitev v nadaljnjo obravnavo doseči vsaj 40 točk od skupno 100 točk in pridobiti vsaj 30 točk iz ocene vlagatelja. Z oceno vlagatelja je tožnica pridobila 15 točk, od tega 10 glede na delež prihodkov od oddaje mleka v letu 2015 in 5 točk iz kreditne sposobnosti, kar pa po Javnem razpisu ne zadošča za dodelitev sredstev.

2. Merila za ocenjevanje so v okviru Javnega razpisa bila razdeljena na sklop: 1) lokacija projekta in 2) ocena vlagatelja, znotraj slednjega pa določena merila: a) prihodki od oddaje mleka v strukturi prihodkov kmetijskega gospodarstva za leto 2015, b) kreditna sposobnost in c) dodatni kriteriji. Merilo 2.a določeno točkovanje s 40 točkami v primeru od 90% do 100% od prihodkov oddaje mleka v strukturi prihodkov kmetijskega gospodarstva v letu 2015, 30 točk od 90 % do 89%, 20 točk od 70% do 79% , 10 točk za 60% do 69% in 0 točk za pod 60%. Komisija za obravnavo je ugotovila, da v skladu z določili Javnega razpisa vloga tožnice ne ustreza pogojem Javnega razpisa in zato je predlagala, da se glede na ugotovitve vloga tožnice na podlagi 8. točke, 7.1 podpoglavja 7. poglavja Javnega razpisa kot neutemeljena zavrne.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, s katero uveljavlja odpravo izpodbijane odločbe in ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za nadaljnjo obravnavo in dodelitev sredstev. Smiselno uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Tožnica navaja, da so merila za ocenjevanje v okviru Javnega razpisa bila navedenega v 1. točki priloge razpisne dokumentacije in razdeljena na sklop 1 - lokacija projekta in 2 - ocena vlagatelja. Nadalje navaja, da glede na to, da se na kmetiji ugotavlja dejanske prihodke in odhodke na podlagi dvostavnega knjigovodstva, je pred oddajo vloge po telefonu toženo stranko prosila za pojasnilo, kaj se pri navedenem kriteriju šteje za prihodke kmetijskega gospodarstva. V izkazu poslovnega izida je kot prihodek navedenih več postavk. V zvezi s tem je tožena stranka pojasnila, da se bo upošteval le delež prihodkov od prodaje mleka med tržnimi prihodki, torej od prodaje kmetijskih pridelkov in storitev, gozdarstva in dopolnilne dejavnosti. Na navedbo, da so v januarju 2015 kupili novi kmetijski stroj, prodali pa rabljeni kmetijski stroj, katerega ima tožnica vknjiženega med prihodki od prodaje, je tožena izrecno pojasnila, da se to ne bo upoštevalo kot tržna proizvodnja. Tožnica trdi, da se pri izračunu deleža prihodkov od oddaje mleka od skupnih prihodkov kmetijskega gospodarstva odšteli le prihodke iz neposrednih in izravnalnih plačil, ne pa tudi prodaje rabljenega stroja. Zato so izračunali odstotke prihodkov od oddaje mleka 69 % in točkovali z 10 točkami. Brez prodaje stroja bi delež znašal 74,63 % in bi po tem merilu 2.a tožnica pridobila 20 točk. 4. Pri merilu 2.b kreditna sposobnost je bila vloga ocenjena s 5 točkami. Deljenje 1/3 letnih prihodkov tožničine kmetije s tem zneskom bi pomenilo količnik višji od 1,5 in zato oceno vlogo z 10 točkami. Po merilu 2.c dodatni kriteriji je tožnica vlogi priložila dokazilo o statusu zaščitene kmetije, ki se točkuje s 3 točkami in dokazilo o višješolski izobrazbi, ki se točkuje z 2 točkama. Merila ocene vlagatelja 2.a, b in c, bi zato znesla 35 točk, kar skupaj s 25 točkami, katere bi tožnica dosegla pri merilih lokacije projekta, 5 točk zaradi lokacije v Podravski regiji, 10 točk zaradi koeficienta razvitosti občine Videm in 10 točk zaradi projekta v Občini Videm, ki je uvrščena v obmejno problemsko območje, pomeni izpolnitev predpisanega pogoja za nadaljnjo obravnavo vloge - najmanj 40 točk, od tega vsaj 30 točk iz ocene vlagatelja. Tožnica zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ugotovitev, da vloga, s katero se je prijavila na Javni razpis izpolnjuje pogoje za nadaljnjo obravnavo in dodelitev sredstev.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je bila pri oceni opravljena metoda po kateri bo tožena stranka vsem vlagateljem na enak način dodeljevala točke po omenjenem merilu. Razvidno je, da je bila tožnica ocenjena po omenjeni metodi, torej enako kot ostali vlagatelji. Odstotek prihodkov oddaje mleka od skupnih prihodkov kmetijskega gospodarstva v letu 2015 je 69 %, kar pomeni, da je tožnica po tem kriteriju pridobila 10 točk. Kreditna sposobnost vlagateljice je 1,19 za kar vlagateljica pridobi 5 točk. Iz dokazil izhaja, da je skupni letni prihodek kmetijskega gospodarstva za obdobje prvega leta 183.858,73 EUR torej je 1/3 tega zneska 61.286,24 EUR. Tožnica navaja, da je tožena stranka napačno izračunala tudi letno obveznost iz glavnice pri posojilu javnega sklada, vendar tožena stranka pojasni, da je pri vseh vlagateljih računala enako in sicer zaprošeni znesek posojila delila s skupno dobo varčevanja. Moratorij na plačevanje glavnice se ne odšteva, ker se za dolžino moratorija upravičenci odločajo šele pred podpisom pogodbe. V primeru tožnice je višina zaprošenega posojila 649.381,00 EUR, za katerega je v skladu s 5. točko poglavja 4.4 Javnega razpisa skupna doba vračanja 20 let. V skladu s 3. točko 6. poglavja Javnega razpisa mora projekt za uvrstitev v nadaljnjo obravnavo doseči vsaj 40 točk skupno od 100 točk in pridobiti vsaj 30 točk iz ocene vlagatelja in tega pogoja tožnica ne izpolnjuje.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna pravilna in zakonita odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge na Javni razpis za reprogramiranje investicijskih posojil v prirejo mleka - AR 2016, katerega je tožena stranka objavila dne 28.10.2016. 8. Predmet Javnega razpisa je reprogramiranje finančnih obveznosti vlagateljev, ki so investirali v prirejo mleka in pri katerih je prišlo do nezmožnosti vračanja finančnih obveznosti iz naslova investicijskih posojil zaradi znižanja odkupne cene mleka. Investicijsko posojilo je posojilo za vlaganje v gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin za prirejo mleka, nakup strojev, mehanizacije in opreme z vključujočo računalniško programsko opremo, nakup kmetijskih zemljišč, adaptacijo, dvorišč in vozišč.

9. Namen razpisa je poplačilo finančnih obveznosti vlagateljev bankam s pridobitvijo posojila pri skladu s čim nižjimi stroški za upravičence. Cilj razpisa je ohranjanje kmetijske dejavnosti in omogočanje razvoja podeželja z vidika ohranjanja zaposlitvenih možnosti na podeželju, zmanjšanja proizvodnih stroškov, ohranjanja naravnega okolja ter standardov za dobro počutje.

10. Tožena stranka je za preučitev izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa ustanovila posebno komisijo s strokovnimi predstavniki javne službe, kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju KGZS), ki se je dogovorila za metodo točkovanja, po kateri bo vsem vlagateljem na enak način dodeljevala točke.

11. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica skupaj pridobila 15 točk iz ocene vlagatelja, in sicer 10 točk iz prihodkov oddaje mleka v strukturi prihodkov kmetijskega gospodarstva v letu 2015 in 5 točk iz kreditne sposobnosti za kmeta, kar ne zadošča za nadaljnjo obravnavo in dodelitev sredstev. Formula izračuna deleža prihodkov od oddaje mleka v strukturi prihodkov kmetijskega gospodarstva v letu 2015 PM=M/(P-S) je bila navedena v Javnem razpisu, kot tudi formula za ugotavljanje izračuna kreditne sposobnosti.

12. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, katere dohodke je tožena stranka upoštevala iz prihodkov od oddaje mleka v strukturi prihodkov kmetijskega gospodarstva v letu 2015. Tožnica opozarja, da ji je bilo zagotovljeno, da se bo upošteval le delež prihodkov od prodaje mleka med tržnimi prihodki, torej od prodaje kmetijskih pridelkov in storitev, gozdarstva in dopolnilne dejavnosti. V prihodkih je tožnica imela tudi knjižen prihodek od prodaje rabljenega kmetijskega stroja, kar po mnenju tožnice ni dohodek iz kmetijske dejavnosti, zato se ne bi smel upoštevati. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so se pri izračunu deleža prihodkov od oddaje mleka od skupnih prihodkov kmetijskega gospodarstva odšteli le prihodki iz neposrednih in izravnalnih plačil, ne pa tudi prihodek od prodaje rabljenega stroja. Tožena stranka ni pojasnila razloge, zakaj je prihodek upoštevala pri skupnih prihodkih od tržne proizvodnje oziroma kmetijske dejavnosti.

13. Sodišče ugotavlja, da so utemeljeni ugovori tožnice tudi glede drugih meril za ocenjevanje, saj se tožena stranka ni opredelila do merila 1) lokacija projekta, in sicer število točk za stopnjo razvitosti razvojne regije, koeficient razvitosti občine za leto 2016 in za lokacijo projekta v obmejnem problemskem območju. Nadalje so relevantni ugovori tožnice glede ocene dodatnih kriterijev iz točke 2.c, ki so uvrščeni med oceno vlagatelja, ki jih tožena stranka ni ugotavljala, pa bi jih morala in se o njih izreči v izpodbijani odločbi. Tožnica teh ugovorov ni mogla uveljavljati v postopku pred upravnim organom, saj gre za enostopenjski upravni postopek in se je seznanila z razlogi za odločitev tožene stranke šele z vročitvijo izpodbijane odločbe.

14. Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

15. Obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevka stranke, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).

16. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do vseh meril za ocenjevanje in s tem o vseh pravno relevantnih dejstvih, zato so razlogi o odločilnih dejstvih ostali brez obrazložitve, pa je to vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

17. Izpodbijane odločbe tožene stranke se zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena ZUS-1).

18. V ponovljenem postopku bo morala torej tožena stranka slediti navodilom sodišča ter po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev natančno obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih, z navedbo zakonske podlage, za sprejetje ponudbe na obravnavani Javni razpis.

19. Po obrazloženem je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka ob proučitvi ugovornih navedb tožnice v tožbi, ponovno odločila o vlogi tožnice na Javni razpis. Pri tem se tožena stranka naj opredeli do prihodka od prodaje rabljenega kmetijskega stroja v smislu upoštevanja oz. neupoštevanja prihodka kot tržne proizvodnje oziroma kmetijske dejavnosti, ter do vseh meril za ocenjevanje in pri tem upošteva namen Javnega razpisa.

20. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). V zvezi s predlogom tožnice po zaslišanju tožnice kot stranke in priče T.T. (projektne vodje pri toženi stranki), sodišče pripominja, da glavne obravnave v zadevi ni izvedlo iz razloga, ker tožnica v svojem predlogu ni konkretizirala svoje zahteve do te mere, da bi navedla, katero pravno relevantno dejstvo bi se z zaslišanjem dokazovalo in glede česa bi naj sodišče izvedlo zaslišanje oziroma katera sporna dejstva bi bilo še treba z zaslišanjem razčistiti. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).