Jedro

Predlagateljica zatrjuje zgolj, da predujma glede na svoje ekonomsko in socialno stanje ni sposobna poravnati. Ta okoliščina po stališču pritožbenega sodišča na višino predujma ne more vplivati.

Izrek

Pritožba predlagateljice se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora predlagateljica za pokritje stroškov do začetka stečajnega postopka položiti predujem v višini 400.000,00 SIT. Predlagateljico je tudi opozorilo, da bo sodišče, v kolikor določenega predujma v roku 15 ne bo položila, njen predlog zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da s sklepom določenega zneska ne more plačati, saj nima toliko denarja. Zato predlaga, da se ji določi predujem v višini 200.000,00 SIT. Navaja še, da je že iz predlogu priloženih listin razvidno, da je podjetje že dalj časa nelikvidno. V letu 2005 je poslovalo z izgubo v višini 3.201.309,00 SIT. Že iz teh podatkov je razvidno, da nima denarja. Če njeni pritožbi ne bi ugodili, bo s.p. ostal še naprej odprt, prispevkov ne bo mogla plačevati, s tem pa se bo povzročala še večja škoda državi, ki je največji upnik.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 s spremembami), mora predlagatelj stečajnega postopka dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. Če predlagatelj ne da določenega predujma, predsednik stečajnega senata predlog zavrže. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stečajni senat izpodbijani sklep izdal v skladu z navedeno zakonsko določbo, pri čemer je še dodatno pojasnil, da je predujem namenjen stroškom raznih objav, največji del pa odpade na stroške, povezane z ugotavljanjem dolžnikovega ekonomsko-finančnega stanja zaradi ugotovitve, ali naj se vodi stečajni postopek oz. ali naj pride zaradi pomanjkanja premoženja do njegove takojšnje zaključitve. Pritožnica v svoji pritožbi ne navaja nobenih razlogov, zaradi katerih naj bi bil predujem v višini, kot ga je z izpodbijanim sklepom določilo sodišče prve stopnje, neustrezen, oz. previsok. Zatrjuje zgolj, da predujma glede na svoje ekonomsko in socialno stanje ni sposobna poravnati. Ta okoliščina pa po stališču pritožbenega sodišča na višino predujma ne more vplivati. Zato je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč.365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL).