Jedro

Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice dne 24.5.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik dne 20.7.1999 vložil ugovor, v katerem navaja, da je bil pri obnovi zavarovanja s strani zastopnika upnika g. M.V. zaveden. G. V. je namreč brez njegove vednosti in soglasja prekinil zavarovalno polico, sklenjeno v preteklem letu, in mu pred pričami v lokalu dal v podpis novo polico za dobo 10 let, čeprav mu je povedal, da ga zanimajo pogoji in ponudbe drugih zavarovalnic. V nadaljevanju ugovora pa nato dolžnik obširno obrazloži pogoje zavarovanja.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba (ugovor) ni utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je zato neutemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo (ugovor) dolžnika z dne 20.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. odst. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).