Jedro

Obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo so bile priložene listine, ki jih predpisuje zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo vknjižbo, da je bila parcela vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Zaznamba vložene pritožbe se izbriše.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor R.P. in obdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 1445 / 99 z dne 13. 4. 1999, po katerem je dovoljen vpis, da je bila parcela št. 1009 - njiva v izmeri 1208 m2 vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela št. 1939 - njiva v izmeri 994 m2. V obrazložitvi je navedlo, da se v skladu z določbo 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in so komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, vpiše novo stanje v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Zoper sklep se je pravočasno pritožila R.P.. V pritožbi navaja, da ne dovoli, da se izbriše parcela št. 1009 - njiva v izmeri 1208 m2. Ta njiva je bila v obliki kvadrata in na ravnem, tako da se je lahko obdelovala. Nova parcela št. 1939 pa meri le 994 m2, kar pomeni, da so ji odvzeli 300 m2. Poleg tega je na sredini nove parcele dvojni električni drog, s čimer je zemlja še dodatno odvzeta. Nove njive se ne da obdelovati, ker so na njej sami klini in je trikotne oblike; na koncu njive pa je 1m padca, kjer se je pritožničin mož že dvakrat prevrnil s traktorjem. Njive pritožnici ni mogoče plačati tako, da bi ji plačali le 300 m2, saj je nova njiva težko obdelovalna. Pritožnica zato predlaga, da si stanje ogleda komisija, preknjižba pa ne dovoli. Pritožba ni utemeljena. V skladu z določbo 21. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Pravni temelj za obravnavani vpis je odločba izdana v komasacijskem postopku. V skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZKZ se v komasacijskih postopkih, ki so bili do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in so bile komasacijskim udeležencem odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdane, novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in na podlagi izdane odločbe o razdelitvi zemljišč. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da so bile obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložene listine, ki jih predpisuje 115. člen ZKZ (odločba o novi razdelitvi zemljišč za R.P.), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan (odločba o razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku z dne 2. 4. 1984 in odločba o potrditvi elaborata geodetske izmere z dne 25. 2. 1986). Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZKZ pravilno obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, saj so bili ob njegovi izdaji izpolnjene vsi pogoji iz 86. člena ZZK za dovolitev vpisa. Prav tako je pravilno pojasnilo sodišča prve stopnje, da lahko pritožnica, zaradi razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč zahteva denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Drugi odstavek 115. člena ZKZ namreč tudi določa, da se morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Pri tem pritožbeno sodišče glede na pritožničine navedbe pojasnjuje, da se pri določitvi odškodnine upošteva tako manjša vrednost novega zemljišča zaradi manjše velikosti, kot tudi manjša vrednost zaradi slabše kvalitete zemljišča ali zaradi slabše lege zemljišča. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP (1977) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 63. členom ZZK paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 95. člen ZZK kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. V skladu z določbo 2. točke 95. člena ZZK je višje sodišče ob zavrnitvi pritožbe tudi odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe na nepremičnini vl. št. 467 k.o., last R.P., ki je bila vpisana s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2794/99-2, z dne 21. 6. 1999. Na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe zveznega ZPP (Ur. l. SFRJ 4/77, 27/90 in Ur. l. RS 55/92).