Jedro

V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je bil tožnik seznanjen, da lahko na podlagi 60. člena ZKP v osmih dneh sam začne kazenski pregon in sicer tako, da zahteva posamezna preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem, ali vloži ustrezni obtožni predlog. Zoper omenjeni sklep tako ni možno vložiti pritožbe, zato je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo nerazumna in nima izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. V zvezi z navedenim je tožena stranka vpogledala v dokumentacijo, iz katere izhaja, da je Specializirano državno tožilstvo RS dne 22. 9. 2014 izdalo sklep, s katerim je zavrglo kazensko ovadbo tožnika zoper policista Policijske postaje Maribor II A.A. in B.B. zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1. V sklepu je bil tožnik seznanjen, da lahko, kolikor se z navedenim ne strinja, na podlagi 60. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v osmih dneh sam začne kazenski pregon zoper ovadena in sicer tako, da zahteva posamezna preiskovalna dejanja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ali vloži ustrezni obtožni predlog. Zoper navedeni sklep tako ni možno vložiti pritožbe, zato je tožnikova prošnja nerazumna in nima izgleda za uspeh.

Tožnik v tožbi ugovarja bistveno kršitev določb postopka. Tožena stranka je njegovo vlogo zavrnila, ker v osmih dneh ni začel kazenskega pregona zoper policista, zaradi česar nima možnosti vložiti pritožbe zoper sklep. Ker sam ne razpolaga s pravnim znanjem, je prav zato zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Meni, da je sodišče prehitro odločilo, ker še ni pretekel osemdnevni rok za pritožbo. Na ta način mu je onemogočilo uporabiti pravno sredstvo za zaščito njegovih pravic. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Tožnik je vložil vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve pritožbe zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe, ki jo je podal zoper A.A. in B.B. ter jo je državna tožilka zavrgla. V skladu z določbami ZKP (prvi odstavek 60. člena) pa lahko v takšnem primeru oškodovanec sam začne kazenski pregon zoper ovadenega in sicer v roku osmih dni po prejemu obvestila. Oškodovanec ima torej v takšnem primeru možnost, da sam nadaljuje pregon ali pa sprejme odločitev državnega tožilca, nima pa možnosti vložiti pritožbe zoper tako odločitev. Z navedenim je bil seznanjen tudi tožnik v sklepu o zavrženju ovadbe, saj je ta vseboval pravni pouk, v katerem so bile jasno navedene pravice tožnika v zvezi z nadaljnjimi možnimi postopki. Med navedenimi pravicami pa ni pravice do vložitve pravnega sredstva, temveč le možnost nadaljevanja subsidiarnega pregona. Glede na jasen pravni pouk se tožnik neutemeljeno sklicuje na svojo pravno nevednost, saj je bil natančno in pravočasno poučen o svojih pravicah zaradi zavženja kazenske ovadbe. Kolikor pa tožnik ni sledil pravnemu pouku ter je zaradi tega zamudil rok za prevzem kazenskega pregona, pa ne more za to kriviti tožene stranke.

Ker torej pravno sredstvo, ki ga je želel uveljaviti tožnik in je zanj zaprosil za BPP, ZKP ne predvideva, se sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožnikova zahteva ni razumna, saj nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Predloga tožnika za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni obravnavalo, ker se v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči sodne takse ne plačujejo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).