Jedro

Iz zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Pritožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1807/2017 z dne 10. 1. 2018 vložila revizijo, niti z navedbami, da bi bila prekinitev postopka pravilna in smotrna. Ne prvo ne drugo namreč ni zakonska podlaga za prekinitev postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženke za prekinitev postopka zavrnilo. Tako je odločilo zato, ker je bilo o predhodnem vprašanju, ali sta prodajna pogodba, s katero je toženka E. P. prodala sporno stanovanje in prodajna pogodba, s katero je E. P. stanovanje prodala tožniku, nični, pravnomočno rešeno.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženka. Navaja, da je 9. 2. 2018 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1807/2017 vložila pravočasno in dovoljeno revizijo. V kolikor bo z revizijo uspela, bo v pravdi P 1493/2005-II prišlo do drugačne odločitve, neutemeljen pa bo tudi tožbeni zahtevek v tej pravdi. Ne glede na to, da je bilo v zadevi P 1493/2015-II že pravnomočno odločeno, bi bilo pravilno in smotrno, da je rešitev revizije relevantno predhodno vprašanje. Za toženko ima ugoditev zahtevku v tej zadevi, pred odločitvijo o reviziji, lahko zelo težke in nepopravljive posledice.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Tako prekinjen postopek se na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek, zaradi katerega je prišlo do prekinitve ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

6. Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto1. Pritožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1807/2017 z dne 10. 1. 2018 vložila revizijo, niti z navedbami, da bi bila prekinitev postopka pravilna in smotrna. Ne prvo ne drugo namreč ni zakonska podlaga za prekinitev postopka.

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 in odločbe višjih sodišč: VSL I Cpg 1712/2015, VSL II Cp 2393/2016, VSL I Cp 1719/2017 in VSM I Cpg 43/2018.