Jedro

Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni pogoj po 12. členu ZBPP, kot tudi objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, samo dejstvo, da prejema socialno pomoč, glede na to, da je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP tožnik ne izpolnjuje, ne more vplivati na odločitev.

Organ za BPP je v izpodbijani odločbi pravilno presodil tožnikove osebne okoliščine, in sicer ob upoštevanju podatkov, s katerimi je razpolagal (navedbe v njegovi prošnji za BPP ter podatki zadevnega kazenskega spisa).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za BPP z dne 11. 2. 2014. V obrazložitvi navaja, da tožnik prosi za zastopanje v preiskavi in v postopku na prvi in drugi stopnji v zadevi I Kpr 120270/2013, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP pri odločitvi upošteval 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (po katerem ima tisti, ki je obtožen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti) in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter temeljna načela Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in sicer določbe 3., 12., 17. in 70. člena tega zakona. Izpostavlja, da ni sporno, da teža kaznivega dejanja, ki se očita tožniku, po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zagrožena je kazen zapora do 5 let, ne zahteva postavitve zagovornika v okviru obvezne obrambe. Ocenjuje, da v predmetnem postopku glede na podatke spisa ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa tudi ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da naj bi bil pošten postopek zagotovljen le, če oziroma ker naj bi imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Tožnik je v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom potrdil, da je spornega dne vozil rdečega … ter povedal, da ne ve, kako naj bi se v okolici tega avtomobila znašlo več kosov električnih vodnikov in v bližini avtomobila epruveta z votlicami - elementi za spajanje električnih vodnikov, ki jo je oškodovanec prepoznal kot svojo. Iz kazenskega spisa izhaja tudi, da tožnik tega avtomobila spornega dne kljub znakom policistov, naj zaustavi vozilo, ni ustavil, zato se je policijska patrulja podala za njim. Avto je bil izsleden v romskem naselju ... pred bivalnim kontejnerjem tožnika. V okolici avtomobila so nato policisti zaznali navedene predmete. Pred preiskovalnim sodnikom so bili poleg tožnika zaslišani tudi že oškodovanec ter policista, A.A. in B.B. pa sta se pričanju odpovedali. Na podlagi navedenega organ za BPP zaključuje, da stanje zadeve ni zapleteno. Iz zagovora tožnika v kazenskem spisu pa je razvidno, da razume, česa je obdolžen in je v zvezi s tem tudi že podal zagovor. Glede osebnih okoliščin pri tožniku organ za BPP ugotavlja, da je pismen, da razume slovenski jezik, iz BPP spisa in iz kazenskega spisa pa ni zaznati okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na dejstvo, da so njegove komunikacijske sposobnosti kakorkoli ovirane. Izpostavlja pa tudi, da je bil tožnik že večkrat pravnomočno obsojen, in sicer zaradi kaznivega dejanja prikrivanja, tatvine v sostorilstvu, tatvine, grožnje ter ponovno tatvine. Vedno je bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Tudi ta okoliščina predkaznovanosti, poleg ostalih navedenih okoliščin, ni zanemarljiva pri odločanju o dodelitvi BPP, saj ne gre za procesni položaj, v katerem bi se tožnik znašel prvič. Tako zaključuje, da je njegova prošnja za BPP v konkretni kazenski zadevi očitno nerazumna, saj je v očitnem nasprotju za načelom pravičnosti in morale, kot je ta zaobsežena oziroma določena tudi v 24. členu ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je v predmetnem kazenskem postopku, ki je sedaj še v fazi preiskave, zanikal krivdo in navedel, da se bo zagovarjal, zaradi česar potrebuje pravno pomoč, to je zagovornika, ki bo pregledal zadevni kazenski spis, postavljal vprašanja pričam in ukrenil vse potrebno v tem kazenskem postopku v povezavi s potrebnim zagovorom tožnika. Sodišče bi moralo njegovi prošnji za dodelitev BPP ugoditi, ker gre za očitano kaznivo dejanje v pristojnosti Okrožnega sodišča v Novem mestu, torej za hujše kaznivo dejanje (velika tatvina po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1), po drugi strani pa so osebnostne lastnosti tožnika takšne, da pri svojem zagovarjanju potrebuje strokovno pomoč. Tožnik je namreč mlajši moški, po narodnosti Rom, brez izobrazbe, z nekaj razredi dokončane osnovne šole, komaj nekoliko pismen, brez premoženja in brez zaposlitve ter trajno brezposelna oseba. Je samski in živi v romskem naselju ... v občini ..., ki je v vseh ozirih problematično naselje s številnimi problemi. Zaradi navedenega meni, da v tem primeru obstajajo razlogi pravičnosti, ki utemeljujejo, da se v primeru tožnika dodeli BPP, vezana na omenjeni kazenski postopek. Po prepričanju tožnika je v skladu z namenom BPP, da se ta dodeli ljudem na družbenem obrobju, kar je nedvomno tudi tožnik. Izpostavlja tudi, da v predmetnem postopku dodelitve BPP tožnik ni bil zaslišan, niti ni bil pozvan na dopolnitev njegove prošnje ter mu je bilo onemogočeno, da bi lahko pojasnil svoje slabo premoženjsko stanje ter potrebo za dodelitev BPP. Navaja tudi, da prejema le socialno pomoč v višini pribl. 270,00 EUR/mesečno, kar je edini vir za njegovo preživljanje. Sodišču predlaga, da ga zasliši in po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da mu je dolžna priznati pravico do BPP v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 120270/2013. Hkrati predlaga, da mu toženka povrne njegove stroške postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno ugotovil in presodil dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zaključil, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za njegovo zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpr 120270/2013, glede na prvi v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP neutemeljena.

Po ustaljeni upravno sodni praksi se pri presoji dodelitve BPP za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku obstoj negativnega pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva, za katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, ni očitno nerazumna, ugotavlja, kot izhaja iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, na podlagi ocene, ali prošnja prosilca ni v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ko gre za kazenski postopek, se namreč razlaga, da to načelo terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Navedeno oceno, ali bo enakost orožij v postopku zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom, pa organ za BPP sprejme tako, da upošteva osebnost prosilca kot obdolženca, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika ter morebitne druge okoliščine, ki kažejo, ali bo glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti ter izkušnje obdolženca temu treba zagotoviti obrambo z zagovornikom. Temu, da se morajo pri presoji prošnje za dodelitev BPP prosilcu kot obdolžencu upoštevati navedeni kriteriji, tožnik ne nasprotuje. Ugovarja pa, da jih organ ni pravilno uporabil. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP v zvezi z upoštevanjem osebnosti tožnika kot obdolženca, vključujoč pri tem njegovo izobrazbo, komunikacijske sposobnosti ter izkušnje, navedel, da je tožnik pismen, da razume slovenski jezik ter da iz BPP spisa ter iz kazenskega spisa ni zaznati okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na dejstvo, da so njegove komunikacijske sposobnosti kakorkoli ovirane. Navaja tudi, da je tožnik že podal sam zagovor pred preiskovalnim sodnikom ter da je iz njegovega zagovora razvidno, da razume, česa je obdolžen. Izpostavlja pa tudi, da je bil tožnik že večkrat pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, in sicer za kaznivo dejanje tatvine, prikrivanja in grožnje. Na podlagi teh okoliščin je organ za BPP ocenil, da glede na to, da se je pred preiskovalnim sodnikom tožnik zagovarjal sam ter da se je že večkrat znašel v kazenskem postopku zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ne gre za procesni položaj, ki ga ne bi poznal. Pri tem pa je upošteval tudi, da temeljna načela kazenskega postopka (načelo iskanja resnice, domneva nedolžnosti, in dubio pro reo) zagotavljajo pošten postopek.

Glede teže kaznivega dejanja organ za BPP v izpodbijani odločbi ugotavlja, da gre za kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora do 5 let, glede zahtevnosti zadeve s pravnega vidika, da ne gre za pravno zapleteno zadevo in glede zahtevnosti zadeve z dejanskega vidika, da tudi za tako zadevo ne gre. Tožniku se očita, da je z namenom vzetja vrednih stvari vlomil v zaklenjeno garažo oškodovanca, tako da je z vlomilskim orodjem odprl vrata garaže ter iz nje odnesel več predmetov, s čimer je oškodovanca oškodoval za okoli 500,00 EUR. Po vpogledu v predmetni kazenski spis Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 120270/2013 organ za BPP v izpodbijani odločbi še ugotavlja, da je tožnik sam v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom potrdil, da je spornega dne vozil rdečega ... ter povedal, da ne ve, kako naj bi se v okolici navedenega avtomobila znašlo več kosov električnih vodnikov ter epruveta z votlicami - elementi za spajanje električnih vodnikov, ki jo je oškodovanec prepoznal kot svojo. Iz kazenskega spisa izhaja tudi, da tožnik navedenega avtomobila spornega dne kljub znakom policistov, naj zaustavi vozilo, ni ustavil, zato se je policijska patrulja podala za njim. Avto je bil izsleden v romskem naselju ... pred bivalnim kontejnerjem tožnika. V okolici avtomobila so nato policisti zaznali navedene predmete. To, kje so navedene predmete policisti našli, izhaja iz zapisnika o ogledu. Da je oškodovanec najdeno epruveto prepoznal kot svojo, izhaja iz uradnega zaznamka o prepoznavi predmetom. Pred preiskovalnim sodnikom so bili poleg tožnika zaslišani tudi že oškodovanec in policista, ki sta izpovedala, kako neuspešno sta zaustavljala zgoraj navedeno vozilo in kaj se je našlo kasneje v okolici vozila. A.A. in B.B. pa sta se pričanju odpovedali.

V zvezi s tožbenim ugovorom sodišče pojasnjuje, da je organ za BPP, kot že navedeno, upošteval vse osebne okoliščine tožnika, ki izhajajo iz kazenskega in BPP spisa ter zaključil, da tožnik razume, česa je obdolžen in da je s tem v zvezi že podal zagovor, stanje zadeve pa niti s pravnega, niti z dejanskega vidika ni zapleteno. S takšnim zaključkom organa za BPP se glede na vse podatke upravnega spisa sodišče strinja. Tožnik pa v tožbi tudi ni navedel okoliščin, ki bi takšen zaključek omajale. V tožbi ne oporeka zaključku organa za BPP, da tožnik razume, česa je obdolžen. Osebne okoliščine tožnika, ki jih navaja v tožbi, to je da je tožnik po narodnosti Rom, brez izobrazbe, z nekaj razredi končane osnovne šole komaj nekoliko pismen in brez premoženja ter zaposlitve, pa glede na ostale gornje ugotovljene okoliščine, na odločitev ne morejo vplivati.

V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožnik v postopku za dodelitev BPP ni bil zaslišan, niti ni bil pozvan na dopolnitev njegove prošnje, sodišče odgovarja, da je upravni organ dolžan dejansko stanje ugotavljati in izvajati dokaze v okviru navedb, ki jih poda stranka v postopku. V konkretne primeru to pomeni v okviru navedb in dokaznih predlogov tožnika v njegovi prošnji za BPP. Skladno z načelom zaslišanja stranke v upravnem postopku mora organ stranki omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Vendar pa sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve ugotavlja, da tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP ni podal nobenih navedb oziroma predlagal dokazov glede osebnih okoliščin oziroma drugih dejstvih, ki bi bila pomembna za odločbo. Organ za BPP je tako v izpodbijani odločbi odločil glede na podlagi navedb in dokazov, ki jih je v vlogi navedel oziroma predložil tožnik ter na podlagi podatkov zadevnega kazenskega spisa, ki ga je pribavil in vpogleda po uradni dolžnosti. Po povedanem tožbeni ugovor, da tožnik ni bil zaslišan in ni bil pozvan na dopolnitev njegove vloge, ni utemeljen. Pri tem je treba izpostaviti, da je organ za BPP v izpodbijani odločbi presodil tožnikove osebne okoliščine, in sicer ob upoštevanju podatkov, s katerimi je razpolagal (navedbe v njegovi prošnji za BPP ter podatki zadevnega kazenskega spisa).

Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni pogoj po 12. členu ZBPP, kot tudi objektivni pogoj po 24. členu tega zakona, samo dejstvo, da tožnik prejema socialno pomoč (torej po drugem odstavku 12. člena ZBPP izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP), glede na to, da je bilo po zgoraj povedanem v postopku pravilno ugotovljeno, da objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne izpolnjuje, ne more vplivati na odločitev.

Po vsem navedenem sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 52. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da tožnik svojega zaslišanja v postopku pred organom za BPP (torej v prošnji za dodelitev BPP) ni predlagal, niti v tožbi ni pojasnil, zakaj izvedbe tega dokaza ni predlagal v upravnem postopku.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.