Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je izvršbo za izterjavo preživninskih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju naslednjih dveh let od vložitve predloga za izvršbo (prvi odstavek 106. člena ZIZ), dovolilo le v višini, ki nedvoumno izhaja iz predlogu za izvršbo predloženih izvršilnih naslovov (tj. sklepa II N 172/2019 in obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2022), in sicer za 157,35 EUR mesečno, ne pa tudi v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo preživnine v višini "kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD". Četudi je v sklepu II N 172/2019 določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, terjatev upnika v zvezi z zneski valorizirane preživnine, katerih višina bo določena šele v prihodnosti, v presežku nad zneskom 157,35 EUR ob izdaji sklepa o izvršbi ni bila določljiva. Sklep II N 172/2019 zato kljub takšni določbi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo bodoče v (morebitnem) višjem znesku določene preživnine, ampak, skupaj z obvestilom CSD z dne 31. 1. 2022, zgolj izvršilni naslov za izterjavo mesečne preživnine v višini 157,35 EUR. Izvršilno sodišče pa izvršbe tudi ne sme dovoliti za izterjavo nedoločene terjatve, katere višina je odvisna od dejstva, ki bo nastopilo šele v prihodnosti. Upnik bo izvršilni naslov za izterjavo razlike med zneskom 157,35 EUR in morebitnim višjim zneskom na novo valorizirane preživnine, ki bo izhajala iz novega obvestila CSD, pridobil šele po izdaji takšnega obvestila. Šele takrat bo na podlagi novega obvestila CSD in sklepa II N 172/2019 lahko določno opredelil višino dolgovane preživnine in podal določen predlog za izterjavo preživninskih terjatev v višini razlike med na novo določenim zneskom valozirizane preživnine in zneskom mesečne preživnine 157,35 EUR, za izterjavo katerega je izvršba dovoljena že v tem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v točki III izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o izvršbi pod točko I izreka dovolilo izvršbo zaradi izterjave zapadlih neplačanih zneskov preživnine za čas od 1. 6. 2020 do 31. 1. 2023 v skupni višini 4.857,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I a izreka) in stroškov tega izvršilnega postopka, odmerjenih v izreku tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I b izreka), in sicer z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem plače ter drugih stalnih denarnih prejemkov. Pod točko II izreka je dovolilo izvršbo zaradi izterjave še ne zapadlih preživninskih obrokov, ki dospejo v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, tj. za čas: od 1. 2. 2023 do 31. 1. 2025 po 157,35 EUR mesečno, katerih poplačilo se opravi po njihovi zapadlosti brez ponovnega upnikovega predloga za izvršbo, in sicer z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem plače ter drugih stalnih denarnih prejemkov. Pod točko III izreka je zavrnilo predlog upnika v delu, v katerem je zahteval plačevanje še ne zapadlih mesečnih preživninskih obrokov v zneskih, ki bodo usklajeni z novim obvestilom Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Pod točko IV izreka pa je dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni po prejemu tega sklepa v korist proračuna Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu povrniti izvršilne stroške v znesku 57,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V presežku je zahtevek upnika za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper točko III izreka izpodbijanega sklepa se je pravočasno po pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Menil je, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka za plačevanje še ne zapadlih mesečnih preživninskih obrokov v zneskih, ki bodo usklajeni z novim obvestilom CSD, nepravilna in nezakonita. Pojasnil je, da je pri sestavi predloga za izvršbo v celoti sledil izreku sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 172/2019 z dne 10. 9. 2020, kjer je v četrtem odstavku točke II izreka izrecno določeno, da je oče (dolžnik) B. B. dolžan plačevati preživnino do prve uskladitve preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS o uskladitvi preživnin z indeksom cen življenjskih potrebščin in vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD, vse dokler bodo za to obstajali pogoji. Upnik je novo obvestilo CSD prejel februarja 2023, in sicer po vložitvi predloga za izvršbo. Na podlagi tega novega obvestila CSD se je znesek preživnine od 1. 2. 2023 dalje zvišal iz sedanjih 157,35 EUR na 173,56 EUR mesečno. Menil je, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi v celoti prezrlo dejstvo, da izvršilni naslov v četrtem odstavku točke II izreka jasno določa zvišanje preživnine zaradi vsakokratne valorizacije (z obvestilom CSD). Obvestilo CSD je namreč skupaj s pravnomočnim sklepom izvršilni naslov. Drugačna razlaga bi bila nelogična in bi upnika silila v številne predloge za izvršbo, ki vsak zase predstavljajo strošek. Predlagal je ugoditev pritožbi tako, da se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v točki III izreka razveljavi, točka II izreka sklepa pa se spremeni tako, da glasi „Zaradi izterjave občasnih dajatev – v času vložitve predloga za izvršbo še ne zapadlih preživninskih obrokov (106. člen in 143. člen ZIZ), ki dospejo v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in sicer za čas: od dne 1. 2. 2023 do 31. 1. 2025 po 157,35 EUR mesečno oziroma v višini, kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD, katerih poplačilo se opravi po njihovi zapadlosti brez ponovnega upnikovega predloga za izvršbo“, podredno pa, da se točka III izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zvezi z izpodbijanim delom sklepa sodišča prve stopnje (točka III izreka sklepa) je sodišče prve stopnje zaključilo, da ima upnik za izterjavo še ne zapadlih zneskov preživnine, ki bodo zapadli v obdobju dveh let od vložitve predloga za izvršbo, izvršilni naslov le za izterjavo mesečnih zneskov preživnine v višini 157,35 EUR, ne pa tudi za izterjavo še ne zapadlih mesečnih preživninskih obrokov v zneskih, ki bodo usklajeni z novim obvestilom CSD. V tem delu je predlog za izvršbo zato zavrnilo. Zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje tudi sodišče druge stopnje.

6. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga mora upnik priložiti predlogu za izvršbo (peti odstavek 40. člena ZIZ). Pri odločanju o predlogu za izvršbo mora ugotoviti, ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov, ali izpolnjuje pogoje za izvršljivost in ali je po vsebini primeren za izvršbo. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana. Tudi upnik mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti denarno terjatev, katere izterjavo predlaga (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Prav tako pa mora tudi izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi natančno opredeliti denarno terjatev, za izterjavo katere se dovoljuje izvršba, in sicer z navedbo njenega zneska (prvi odstavek 44. člena ZIZ). Opisna opredelitev terjatve je dopustna le glede zakonskih zamudnih obresti, ki se obračunavajo v skladu z veljavnimi predpisi, oziroma glede pogodbenih zamudnih obresti, pri katerih je treba navesti obrestno mero, na podlagi katere je mogoče obračunati znesek dolgovanih zamudnih obresti.

7. Drži, kar izpostavlja pritožba, da kadar preživninski upravičenec v izvršilnem postopku prisilno izterjuje preživninsko terjatev, izvršilni naslov skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom predstavlja tudi obvestilo CSD o vsakokratni uskladitvi preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS (tretji odstavek 198. člena DZ). Vendar je navedeno v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

8. V obravnavani zadevi je upnik 1. 2. 2023 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 172/2019 z dne 10. 9. 2020 in obvestila o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Koroška z dne 31. 1. 2022. S sklepom II N 172/2019 je bilo dolžniku naloženo, da je dolžan od 11. 12. 2019 plačevati za upnika preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. Prav tako je bilo določeno, da je tako dogovorjeno preživnino dolžnik dolžan plačevati do prve uskladitve preživnine z indeksom cen življenjskih potrebščin v RS, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS o uskladitvi preživnin z indeksom cen življenjskih potrebščin in vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD, vse dokler bodo za to obstajali pogoji. V obvestilu CSD z dne 31. 1. 2022 je bilo določeno, da preživnina, ki je do sedaj znašala 150,00 EUR mesečno, od 1. 2. 2022 dalje znaša 157,35 EUR mesečno.

9. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je izvršbo za izterjavo preživninskih terjatev, ki bodo zapadle v obdobju naslednjih dveh let od vložitve predloga za izvršbo (prvi odstavek 106. člena ZIZ), dovolilo le v višini, ki nedvoumno izhaja iz predlogu za izvršbo predloženih izvršilnih naslovov (tj. sklepa II N 172/2019 in obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2022), in sicer za 157,35 EUR mesečno, ne pa tudi v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo preživnine v višini „kot bo usklajena na podlagi novega obvestila CSD“. Četudi je v sklepu II N 172/2019 določeno, da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, ki bodo določeni v vsakokratnem obvestilu CSD, terjatev upnika v zvezi z zneski valorizirane preživnine, katerih višina bo določena šele v prihodnosti, v presežku nad zneskom 157,35 EUR ob izdaji sklepa o izvršbi ni bila določljiva. Sklep II N 172/2019 zato kljub takšni določbi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo bodoče v (morebitnem) višjem znesku določene preživnine, ampak, skupaj z obvestilom CSD z dne 31. 1. 2022, zgolj izvršilni naslov za izterjavo mesečne preživnine v višini 157,35 EUR. Izvršilno sodišče pa izvršbe tudi ne sme dovoliti za izterjavo nedoločene terjatve, katere višina je odvisna od dejstva, ki bo nastopilo šele v prihodnosti. Upnik bo izvršilni naslov za izterjavo razlike med zneskom 157,35 EUR in morebitnim višjim zneskom na novo valorizirane preživnine, ki bo izhajala iz novega obvestila CSD, pridobil šele po izdaji takšnega obvestila. Šele takrat bo na podlagi novega obvestila CSD in sklepa II N 172/2019 lahko določno opredelil višino dolgovane preživnine in podal določen predlog za izterjavo preživninskih terjatev v višini razlike med na novo določenim zneskom valozirizane preživnine in zneskom mesečne preživnine 157,35 EUR, za izterjavo katerega je izvršba dovoljena že v tem postopku.

10. Navedenega ne spremeni v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je bila z obvestilom CSD, ki ga je upnik prejel po vložitvi predloga za izvršbo, za obdobje od 1. 2. 2023 določena preživnina v novi višini 173,56 EUR. Upnik namreč tega obvestila predlogu za izvršbo ni priložil, sodišče prve stopnje pa je, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, pri dovolitvi izvršbe strogo vezano na izvršilni naslov, ki ga mora upnik priložiti že predlogu za izvršbo. Sicer pa upnik navedenega obvestila ni priložil niti pritožbi.

11. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, tj. v III. točki izreka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o pritožbenih stroških. Ker upnik s pritožbo ni uspel, njegovi pritožbeni stroški niso stroški, ki bi bili potrebni za postopek, zato jih mora kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).