Jedro

Odpoved velja za dediščino ali za dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu, kar pomeni, da pritožnik ni upravičen niti do uveljavljanja nujnega dednega deleža. Pritožnik torej iz zapuščine ne more dobiti ničesar, kar velja tudi za morebitna pozneje najdena denarna sredstva na zapustničinih računih. Prav tako v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati svoje denarne terjatve zaradi zatrjevanih vlaganj v zapustničino nepremično premoženje. Če pritožnik meni, da je bila zapustnica kljub sklenjeni pogodbi o preužitku njegova dolžnica, bo moral svoje zahtevke naperiti zoper njene dediče v posebnem (pravdnem) postopku.

S posplošeno trditvijo, da je imela zapustnica tudi račun pri HKS L., pritožnica ne more uspeti. Iz pritožbe namreč ni razvidno, ali je bil ta račun odprt tudi v trenutku njene smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. Za povrh pritožnica niti poskuša ne pojasniti, da je za ta račun brez svoje krivde izvedela šele po izdaji sklepa o dedovanju, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi oziroma pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.

Kako je zapustnica gospodarila s svojimi sredstvi pred smrtjo, ni stvar zapuščinskega sodišča. Bistveno je, koliko premoženja je zapustnica ob smrti še imela.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine v k. o. X in v k. o. Y, neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenije, denarna sredstva na osebnem računu zapustnice pri Banki A., d. d., ter denarna sredstva na dveh osebnih in varčevalnih računih pri Banki B., d. d. Za dedinjo nepremičnega premoženja je na podlagi oporoke razglasilo zapustničino hčer C. C., za dediče preostalega premoženja pa zapustničino hčer C. C. do ½ ter zapustničine vnuke D. C., E. C., F. C., G. C. in H. H., vsakega do 1/10. 2. Pritožila sta se zapustničin sin I. I. (v nadaljevanju: pritožnik) in dedinja H. H. (v nadaljevanju: pritožnica), oba brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga.

Pritožnik navaja, da je pri gradnji objekta v J., ki je predmet dedovanja, sodeloval s svojim delom in s finančnimi sredstvi. Vztraja pri izplačilu minimalnega zneska v višini 75.000,00 EUR. V nasprotnem primeru bo zaradi kršitve človekovih pravic moral vložiti tožbo. V dopolnitvi pritožbe še navaja, da je bila zapustnica tudi imetnica računa pri Banki K., zato prosi sodišče za poizvedbo o tem, kdaj je bil račun odprt. Zaradi suma kraje denarja z računov zapustnice naj sodišče razišče, kaj se je s temi sredstvi dogajalo v času od sestave oporoke do zapustničine smrti.

Pritožnica navaja, da je imela zapustnica račun tudi pri HKS L. Razpolagala je s celotnim dohodkom iz kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razprodala je poln hlev govedi ter za prodana zazidljiva in kmetijska zemljišča prejela skupaj približno 490.000,00 EUR kupnine. Denarja ni mogla sama porabiti, saj je živela zelo skromno. Sodišče naj razišče, kaj se je z navedenimi sredstvi zgodilo, sicer bo tudi ona morala vložiti tožbo zaradi kršitve človekovih pravic.

3. Na pritožbi so odgovorili vsi preostali dediči. Predlagajo, naj sodišče pritožbo pritožnice zavrne, morebitno dodatno premoženje pa povzame v sklepu o dedovanju in o njem odloči v skladu z oporoko. Pritožbo pritožnika naj sodišče zavrže, saj pritožnik zaradi dedne odpovedi ni več dedič, njegov vložek pa je že bil upoštevan v izročilni pogodbi, s katero je od zapustnice prejel posestvo na M. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

_O pritožnikovi pritožbi:_

5. Potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, se lahko v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti (drugi odstavek 137. člena Zakona o dedovanju; v nadaljevanju: ZD). Prav to je storil pritožnik, ki je 14. 6. 2010 z zapustnico sklenil Pogodbo o preužitku in Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Ker se je dedovanju odpovedal, ob zapustničini smrti ni postal njen dedič, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

6. Odpoved velja za dediščino ali za dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu, kar pomeni, da pritožnik ni upravičen niti do uveljavljanja nujnega dednega deleža. Pritožnik torej iz zapuščine ne more dobiti ničesar, kar velja tudi za morebitna pozneje najdena denarna sredstva na zapustničinih računih. Prav tako v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati svoje denarne terjatve zaradi zatrjevanih vlaganj v zapustničino nepremično premoženje. Če pritožnik meni, da je bila zapustnica kljub sklenjeni pogodbi o preužitku njegova dolžnica, bo moral svoje zahtevke naperiti zoper njene dediče v posebnem (pravdnem) postopku.

_**O pritožničini pritožbi:**_

7. Predmet dedovanja je premoženje, ki je pripadalo zapustniku v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). S posplošeno trditvijo, da je imela zapustnica tudi račun pri HKS L., pritožnica torej ne more uspeti. Iz pritožbe namreč ni razvidno, ali je bil ta račun odprt tudi v trenutku njene smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. Za povrh pritožnica niti poskuša ne pojasniti, da je za ta račun brez svoje krivde izvedela šele po izdaji sklepa o dedovanju, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi oziroma pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.

8. Kako je zapustnica gospodarila s svojimi sredstvi pred smrtjo, ni stvar zapuščinskega sodišča. Bistveno je, koliko premoženja je zapustnica ob smrti še imela. V pritožbi predlagane poizvedbe tako nimajo zakonske podlage; če pa bi se za pritožnico sporno premoženje našlo naknadno (po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa), bo to podlaga za dodatni sklep o dedovanju (221. člen ZD). Pritožnica bo takrat lahko podala ustrezen predlog za izdajo takega sklepa, ki je namenjen varstvu njene pravice do dedovanja.

_**Sklepno:**_

9. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavljata pritožnika, po navedenem niso utemeljeni. Ker uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).