Jedro

Ko ZIZ določa, da o določitvi sodnih penalov odloča sodišče v izvršilnem postopku, to ne pomeni, da je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o določitvi sodnih penalov ugovor. ZIZ določa, kdaj je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje ugovor; to je le v primeru, da je zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi. Ugovor po izteku roka ima naravo izrednega pravnega sredstva znotraj izvršilnega postopka oziroma natančneje postopka izvršbe. Ker pa sklep o določitvi sodnih penalov, ki je sicer izdan v izvršilnem postopku, ni sklep o izvršbi, je pravno sredstvo dolžnika zoper ta sklep pritožba. ZIZ pravnega sredstva pritožbe po izteku roka ne pozna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor po izteku roka z dne 6. 4. 2017, vložen zoper sklep o določitvi sodnih penalov z dne 3. 2. 2017, in (2.) odločilo, da dolžnik sam krije stroške ugovora po izteku roka.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa iz pritožbenega razloga kršitev pravil postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je dolžnika pozival k izpolnitvi nedenarne obveznosti. Obe stranki druga drugi očitata zlorabo prava.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov ugovor po izteku roka in odločitev obrazložilo z nosilnim argumentom, da v postopku določitve sodnih penalov ni pravnega sredstva ugovora po izteku roka. Pojasnilo je tudi osnovno zgradbo postopka, ki teče po določbi 212. člena ZIZ.

7. Pritožnik (dolžnik) se z nosilnim argumentom ne strinja in pravi, da se po določbi prvega odstavka 212. člena ZIZ v postopku določitve sodnih penalov odloča v izvršilnem postopku. Zato se tudi v tem postopku uporabijo vsa pravna sredstva, ki so v izvršilnem postopku predvidena in ki jih ureja ZIZ. Sem spada tudi ugovor po izteku roka, ki je urejen v 56. členu ZIZ. Pritožnik še navaja, da ugovarjano lahko uveljavlja le z ugovorom po izteku roka.

8. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v postopku določitve sodnih penalov ni ugovora po izteku roka. Pritožnik neutemeljeno meni, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka. Za osvetlitev problema bo višje sodišče v nadaljevanju opisalo potek tega postopka in vsebino bistvenih trditev.

9. Upnik je predlog za določitev sodnih penalov vložil 19. 10. 2016. Sodišče je pritožnika s predlogom za določitev sodnih penalov seznanilo z dopisom z dne 21. 12. 2016 in mu dalo rok osmih dni, v katerem se lahko izjavi o podanem predlogu. Slednji na predlog ni odgovoril, sodišče pa je 3. 2. 2017 izdalo sklep o določitvi sodnih penalov, ki je pravnomočen (na izvirniku v spisu se nahaja potrdilo o pravnomočnosti na 3. 3. 2017). Pritožnik je 6. 4. 2017 priporočeno vložil ugovor po izteku roka zoper sklep z dne 3. 2. 2017. V njem je navedel, da je po prejemu sklepa iskal način, kako naj obveznost izpolni, vendar je sedaj ugotovil (ko je lahko vstopil v lokal A), da regalov X, ki jih mora po pravnomočni sodni odločbi izročiti upniku, v tem lokalu ni več, prav tako pa jih ni najti na trgu, zato svoje obveznosti ne more izpolniti. Nadalje je še navedel, da je podana nezmožnost izpolnitev, do teh spoznanj pa je prišel šele v marcu 2017. Zatrjeval je tudi zastaranje terjatve na izročitev regalov. Upnik naj bi tudi vedel, da teh regalov na trgu ni več mogoče dobiti.

10. Višje sodišče se mora v tej zadevi v bistvenem opredeliti le do vprašanja, ali je v postopku določitve sodnih penalov dopustno vložiti ugovor po izteku roka. Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da ZIZ takega pravnega sredstva ne pozna. Drži sicer pritožbena navedba, da sodišče o določitvi sodnih penalov odloča v izvršilnem postopku (prvi odstavek 212. člena ZIZ), vendar to še ne pomeni, da je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o določitvi sodnih penalov ugovor. ZIZ v 9. členu določa, kdaj je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje ugovor; to je le v primeru, da je zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi (primerjaj drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor po izteku roka ima naravo izrednega pravnega sredstva znotraj izvršilnega postopka oziroma natančneje postopka izvršbe. Ker pa sklep o določitvi sodnih penalov, ki je sicer izdan v izvršilnem postopku, ni sklep o izvršbi (ta je določen v 44. členu ZIZ), je pravno sredstvo dolžnika zoper ta sklep pritožba. To izhaja iz splošnega pravila, ki ga ZIZ določa v prvem odstavku 9. člena. Prav zato je sodišče prve stopnje ravnalo postopkovno pravilno, ko je pritožniku v postopku pred sodiščem prve stopnje najprej omogočilo, da se izjavi o podanem predlogu, in šele nato odločilo o predlogu. Pritožnika je v pravnem pouku sklepa z dne 3. 2. 2017 pravilno poučilo, da ima zoper sklep pravico vložiti pritožbo. ZIZ pravnega sredstva pritožbe po izteku roka ne pozna.

11. Da je temu tako izhaja tudi iz pravne teorije,1 ki se je razvila takoj po uvedbi tega instituta v naš pravni red (uveden je bil z Zakonom o obligacijskih razmerjih; ZOR2), in sedanje ustaljene sodne prakse.3 O pravici do sodnih penalov je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom o določitvi sodnih penalov, ki ga v tem postopku ni mogoče več izpodbiti iz razloga pravnomočnosti. Nezmožnost izpolnitve je v postopku določitve sodnih penalov sicer dopustno uveljavljati kot razlog, zaradi katerega sta bodisi sklep o določitvi sodnih penalov bodisi sklep o izvršbi nedopustna (glej tudi zgoraj citirani članek, na primer na strani 22), vendar je tak ugovor (v smislu nasprotovanja obveznosti) treba vselej pravilno umestiti v časovne meje pravnomočnosti (sklepa o določitvi sodnih penalov). Kako bo zatrjevana nezmožnost izpolnitve vplivala na položaj strank, bo (glede na zgoraj opisano stanje zadeve) torej pomembno šele v morebitnem izvršilnem postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku, ki je v fazi po pravnomočnem sklepu o določitvi sodnih penalov, pa ne more biti več pomembno (za ta postopek utegne biti pomembne le še, če bo prišlo do situacije, ki jo predvideva drugi odstavek 269. člena OZ). Tam bo moralo sodišče prve stopnje presoditi in razmejiti časovne meje pravnomočnosti sklepa o določitvi sodnih penalov, glede na morebitni ugovor naknadne nezmožnosti izpolnitve obveznosti. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo, da ne more držati pritožbena navedba v smeri pritožnikovega spraševanja, kje in kdaj bi (ali bo) dolžnik zatrjevane ugovore lahko uveljavljal. Ker pa se ta odločitev tiče samo izpodbijanega sklepa (zavrženja ugovora po izteku roka v postopku določitve sodnih penalov), se višje sodišče, razen v zgoraj nujno potrebnem obsegu, do tega vprašanja ne sme podrobneje opredeljevati zaradi morebitnega prejudiciranja kasnejše odločitve v postopku izterjave sodnih penalov, če bo do njega prišlo.

12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka glede na peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ. Upnik z odgovorom ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča. 1 Glej na primer stališče Josipa Studina v Sudski penali – nova ustanova našeg obligacionog prava, Pravni život, Časopis za pravnu teoriju i praksu, Beograd, 12/1980, stran 28. 2 Postopkovno je bil nato urejen v Zakonu o izvršilnem postopku. Sedaj materialnopravno podlago predstavlja OZ, postopkovno pa ZIZ, vendar vsebinsko enako kot ZOR in ZIP. 3 Glede precedenčne vloge glej VS RS, sodba II Ips 312/2017 z dne 28. 6. 2018, glede sistema pravnih sredstev v postopku določitve in izterjave sodnih penalov pa VS RS, sklep II Ips 830/2007 z dne 5. 11. 2009 in sklep II Ips 963/2006 z dne 5. 11. 2009 (oba zlasti v 8. točki obrazložitve).