Jedro

Stranka, ki s pritožbo ni uspela, po določbah novega Zakona o upravnem sporu lahko izpodbija akt prve stopnje.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je v 1. točki izpodbijano odločbo delno ugodilo pritožbi tožnika zoper odločbo Carinskega urada A. št. ... z dne 30. 7. 2003 in jo odpravilo v delu, ki se nanaša na naknadni obračun carinskih dajatev za blago s trgovskim nazivom DCR-PC 115 E, in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek, v 2. točki je pritožbo v ostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno, v 3. točki pa odločilo o stroških.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za finance RS, št. ... z dne 17. 1. 2007, s katero predlaga, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, zasliši predlagane priče in izvede predlagane dokaze ter na podlagi dokaznega postopka izpodbijano odločbo spremni tako, da postopke plačila ustavi, pri tem naj odloči o stroških postopka.

V odgovoru na tožbo Ministrstvo za finance sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka Sodišče je tožbo v delu, v katerem je bilo tožbi delno ugodeno, zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. Gre torej le za tiste upravne akte, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Za upravni akt se po določbah ZUS-1 šteje zgolj tisti akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ne pa tudi tisti akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev. Upravni akti v smislu ZUS-1 niso tisti akti izdani na podlagi pravnih sredstev, ki zgolj posegajo v veljavnost upravnega akta in ne pomenijo zaključka odločanja o zadevi, torej akti, ki zgolj odpravijo in vrnejo v ponovni postopek odločanja. V upravnem sporu se lahko izpodbija samo tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. Namen upravnega spora namreč je varstvo posameznika pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami uprave, ki posega v njegov pravni položaj, ne presoja pa pravilnosti takšnega odločanja upravnih organov. V obravnavanem primeru je Ministrstvo za finance delno ugodilo pritožbi tožnika in v ugodenem delu odpravilo prvostopno odločbo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje. O zadevi torej ni bilo meritorno odločeno in postopek še ni zaključen, na drugačno odločitev sodišča v tem upravnem sporu pa ne vpliva stališče Ministrstva za finance, izraženo v obrazložitvi izpodbijane odločbe, saj v upravnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe in ne njena obrazložitev. Zato v tem delu ni podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu.

V delu, v katerem tožnik izpodbija odločbo Ministrstva za finance, pa je sodišče tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo Ministrstva za finance RS, št. ... z dne 17. 1. 2007, s katero je Ministrstvo za finance zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločbo Carinskega urada A. št. ... dne 30. 7. 2003. Sodišče je tožnika poučilo, da lahko stranka, ki s pritožbo ni uspela, po določbah novega Zakona o upravnem sporu (Ur l. RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) izpodbija akt prve stopnje in ga z opozorilom na posledice pozvalo, da navede tisti upravni akt, ki ga (ob upoštevanju nove zakonske ureditve) izpodbija in skladno s tem tudi spremeni tožbeni zahtevek. Tožnik v danem 8 dnevnem roku po prejemu poziva (22. 12. 2007) tožbe ni popravil skladno z določbami ZUS-1 in pozivom sodišča. V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta - odločbe organa prve stopnje, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1). V obravnavanem primeru tožnik, tudi po opozorilu sodišča s tožbo izpodbija akt organa druge stopnje o zavrnitvi pritožbe.

Ker po navedenih določbah (2. in 5. člen ZUS-1), izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K točki 2 izreka O stroških je sodišče odločilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.