Jedro

Pritožniku je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so v konkretni pravdi zaradi motenja posesti relevantne le okoliščine v zvezi z zadnjim posestnim stanjem in nastalim motenjem ter da je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Pravilen je tudi posledični zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni pravdi lastništvo nepremičnin ni pravno relevantna okoliščina. Dejstva glede posesti nepremičnin in motilnih ravnanj so bila med pravdnima strankama nesporna, zato je odločitev o tožbenem zahtevku pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugotovilo, da je tožena stranka (toženec) motila tožečo stranko (tožnika) v posesti nepremičnin,1 ki v naravi predstavljajo zemljišča, na katerih so posajena jabolčna drevesa, s tem, ko je neupravičeno in protipravno na teh nepremičninah 30.8.2018 in 5.9.2018 nabirala jabolka in jih v vedrih odnašala domov; (II.) tožencu v bodoče prepovedalo brez dovoljenja tožnika zahajati na te nepremičnine in od tam odnašati jabolka ali na kakršenkoli drugačen način posegati v posest tožnika na teh nepremičninah; (III.) v presežku oziroma v delu, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev motenja v njegovi „mirni“ posesti, tožbeni zahtevek zavrnilo in (IV.) odločilo, da je toženec dolžan v roku 8 dni tožniku povrniti 851,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetni sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo s predlogom, naj se sklep ″umakne″. V njej navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, protipraven, neustaven, napisan na željo tožnika in sprenevedanje. Kakorkoli je toženec ravnal, je bil na svojem zemljišču in ni nikoli nikomur ničesar grozil. V nadaljevanju pritožbe izpostavlja sklepe v zemljiškoknjižni in izvršilni zadevi ter obravnavo zadeve s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije in meni, da je on lastnik konkretnih nepremičnin. Izpostavlja, da so se na njegovem zemljišču izvajale izvršbe, da se je pošiljala policija in da je posledično jabolka, ki so ostala pod drevesi, uničil čas. Na njegovih nepremičninah se je izvedla še neupravičena izvršba premičnin in tožnik si je eno izmed premičnin prilastil ter jo prodal. Tožnik zavaja sodišče, da je lastnik nepremičnin, in izvaja nepopravljivo škodo2 na toženčevih nepremičninah, kar bi lahko potrdile tudi priče, glede katerih sodišče prve stopnje zavrača njihovo zaslišanje. Toženec škodo, ki mu jo je povzročil tožnik, ocenjuje v višini 85.000,00 EUR in izpostavlja, da tožnik nikoli ni predložil zemljiškoknjižnega dokumenta o lastništvu nepremičnin.

3. Tožnik v vsebinskem odgovoru na pritožbo, v katerem soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim izpostavlja, da se toženec ukvarja s številnimi postopki, ki s predmetnim nimajo zveze; da toženec zatrjuje nerelevantne stvari; da se ukvarja z le z zatrjevanjem lastništva in da je pritožba poskus zavlačevanja postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da v celoti soglaša z obširnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki so razvidni že iz izpodbijanega sklepa, zato jih na tem mestu ne bo ponavljalo. Pritožniku je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so v konkretni pravdi zaradi motenja posesti relevantne le okoliščine v zvezi z zadnjim posestnim stanjem in nastalim motenjem ter da je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Pravilen je tudi posledični zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni pravdi lastništvo nepremičnin ni pravno relevantna okoliščina. Dejstva glede posesti nepremičnin in motilnih ravnanj so bila med pravdnima strankama nesporna, zato je odločitev o tožbenem zahtevku pravilna. Nespornost pravno relevantnih dejstev je tudi obrazložen (in utemeljen) razlog za zavrnitev zaslišanja prič.

6. Skladno s povedanim toženec s pritožbenimi navedbami v smeri lastništva nepremičnin in povzročanja škode s strani tožnika ne more biti uspešen. V zvezi s trditvijo, da nikomur nikoli ni ničesar grozil, velja dodati, da se tožencu v izpodbijanem sklepu takšno motilno ravnanje ne očita. S strani sodišča prve stopnje je namreč ugotovljeno motilno ravnanje v protipravnem odnašanju jabolk iz nepremičnin v posesti tožnika.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženec, ki so pritožbo ni uspel, mora tožniku povrniti njegove stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožniku se prizna priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v času oprave storitve (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife (OT)) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.

1 Nepremičnine so opredeljene v izreku izpodbijanega sklepa. 2 Tožniku očitana dejanja so opisana v pritožbi.