Jedro

Ker kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni kršitev na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, bi moral pooblaščenec tožene stranke, ki je bil na glavni obravnavi prisoten, takoj, ko je sodišče zavrnilo predlagane dokaze, uveljavljati navedeno kršitev določb pravdnega postopka, česar pa ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124670/2015 z dne 20. 10. 2015 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe tožeči stranki plačati znesek 2.549,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka), v preostalem delu, tj. za znesek 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2015 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 666,23 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper I., III. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje strank in priče S. S., s katerimi naj bi tožena stranka dokazovala, da je izdanim računom tožeče stranke ustno ugovarjala in grajala napake v izpolnitvi. S tem tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji zaradi neizvedbe predlaganih dokazov naj ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 9. 2016 izhaja, da je sodišče prve stopnje prebralo listine v spisu, vse ostale dokazne predloge pa je kot nepotrebne zavrnilo. Ker kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni kršitev na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi moral pooblaščenec tožene stranke, ki je bil na glavni obravnavi prisoten, takoj, ko je sodišče zavrnilo predlagane dokaze, uveljavljati navedeno kršitev določb pravdnega postopka, česar pa ni storil (drugi odstavek 286b. člen ZPP). Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286b. člen ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre.

8. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče dodaja še, da iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 9. 2. 2016 izhaja, da je tožena stranka zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke in priče S. S. predlagala v dokaz, da je ustno ugovarjala spornima računoma, ker ji tožeča stranka ni predložila dokazil o opravljeni storitvi. Navedeni ugovor tožene stranke pa je sodišče prve stopnje upoštevalo že brez zaslišanja navedenih prič in ugotovilo, da ni utemeljen, saj je tožeča stranka s predloženimi listinskimi dokazi nedvomno dokazala, da je svoje obveznosti kot špediter izpolnila, zaradi česar je upravičena do dogovorjenega plačila.

9. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).