Jedro

Ker je tožena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podala, ne da bi tožnico predhodno seznanila z ugotovitvami in rezultati poskusnega dela ter jo povabila na zagovor, je ravnala nezakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost in razveljavilo odpoved delovnega razmerja z dne 30. 11. 2007, sklenjenega na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2007 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, ji za čas od 1. 12. 2007 do vrnitve na delo prizna vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delala, in ji plača pripadajoče prejemke, od bruto zneskov odvede davke in prispevke, neto zneske pa ji izplača, ter ji v delovno knjižico vpiše delovno dobo za čas od 1. 12. 2007 do vrnitve na delo (2. točka izreka). Poleg tega je toženi stranki naložilo, da stroške postopka tožnice poravna na račun Delovnega sodišča v Celju v višini 413,10 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedla je, da tožnici odpovedi delovnega razmerja ni mogla vročiti pred iztekom poskusnega dela, saj ni prebivala na naslovu, ki ga je navedla ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Druga natakarica je sicer potrdila, da je tožnico po zaključku delovnega časa peljala domov, vendar jo je peljala v ..., ni pa vedela, da bi tožnica prebivala kje drugje. Tudi potni stroški so se obračunali glede na oddaljenost kraja opravljanja dela od kraja, ki ga je navedla tožnica. Ves čas, ko je bila pri toženi stranki zaposlena, je njeno delo spremljala B.V. in jo opozarjala, če ni bila zadovoljna. Poleg tega bi lahko v sodnem postopku potrdila, da je tožnica lagala in izsiljevala. Zagovarjala pa bi se lahko kadarkoli, saj je bila tožena stranka vsako dopoldne v gostilni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in zakonita.

Tožena stranka je tožnici 30. 11. 2007 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, naslovljeno kot „odpoved delovnega razmerja“, v kateri ji je očitala, da ni uspešno opravila poskusnega dela, določenega po pogodbi med delavko in delodajalcem z dvomesečnim poskusnim delom. Kot dodatno utemeljitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je navedla še delo na črno v drugem gostinskem lokalu kot vzrok utrujenosti na delovnem mestu.

Glede na opisano listino z dne 30. 11. 2007 je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka pravilno presojalo na podlagi 4. odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in nadaljnji), ki določa, da lahko delodajalec na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Gre za odpovedni razlog, določen v 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Poskusno delo v trajanju dveh mesecev je bilo v konkretnem primeru dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje dela v kava baru dne 1. 10. 2007. V sodnem postopku je tožena stranka navajala številne očitke v zvezi z delom in vedenjem tožnice: da je delala na črno v drugem gostinskem lokalu, izsiljevala višjo plačo ter po manjšem nesoglasju koristila bolniški stalež, torej dejansko podlago, ki se bistveno razlikuje od tiste, na kateri temelji izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeni očitki bi namreč v pretežni meri eventualno predstavljali kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR), ne utemeljujejo pa zaključka o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Tega pa tožena stranka, na kateri je bilo glede na določbo 2. odstavka 82. člena ZDR dokazno breme glede utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni dokazala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2007 ni zakonita.

Poleg tega pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni ravnala skladno z 2. odstavkom 83. člena ZDR, po katerem bi morala tožnici omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje določbi 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi po 4. odstavku 125. člena ZDR v zvezi s 4. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR je namreč poleg utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi predhodna pisna ugotovitev delodajalca, da poskusno delo ni bilo uspešno opravljeno, ki ima značaj pisne obdolžitve in mora biti delavcu vročena. Šele z vročitvijo te pisne ugotovitve in z določitvijo časa in kraja predvidenega zagovora, se delavcu omogoči izvrševanje pravice do zagovora. Dejstvo, da tožena stranka v konkretni zadevi tega ni spoštovala, ampak je tožnici – ne da bi jo predhodno seznanila z ugotovitvami o rezultatih poskusnega dela in jo povabila na zagovor – dne 30. 11. 2007 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dodatno utemeljuje zaključek o nezakonitosti podane odpovedi. Pri tem ni bistveno, kot navaja pritožba, da bi tožnica lahko toženo stranko kadarkoli sama poiskala in povedala, kaj meni o njenih očitkih, saj je delodajalec tisti, ki mora delavcu omogočiti zagovor.

Ker izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela ne more temeljiti na drugih očitkih o kršitvah pogodbenih in drugih obveznosti in ker tožena stranka neuspešno opravljenega poskusnega dela ni dokazala, pri podaji odpovedi pa ni spoštovala zakonskih zahtev v zvezi s pravico delavca do zagovora, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost oziroma razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2007 ter s tem v zvezi ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku, pravilna. Pri tem za odločitev ni bistveno, zakaj je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana oziroma vročena šele ob izteku poskusnega dela (ker tožnica ni bivala na naslovu prebivališča, navedenem ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) kot tudi ne, da je lagala in izsiljevala ter da je bilo njeno delo nadzirano, o čemer naj bi pričala B.V..

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in po določbi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.