1. 12. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, na seji dne 1. decembra 2005

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnih predlogov Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor št. 31/6-386555/3716051 z dne 12. 4. 2005 in št. 31/6-386555/3716054 z dne 12. 4. 2005 pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila obdolžilna predloga zaradi prekrškov po 1. in 2. točki prvega odstavka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl. ter Uradni list RS, št. 8/90 in nasl. – v nadaljevanju ZJRM).

2.Okrajno sodišče v Mariboru je obdolžilna predloga zavrglo, saj je menilo, da ni stvarno pristojno za vodenje postopka o prekršku, in je obdolžilna predloga odstopilo prekrškovnemu organu, Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor.

3.Policijska postaja je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj odloči v sporu glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Mariboru. Iz navedene vloge izhaja, da se Policijska postaja ne strinja s sklepom Okrajnega sodišča, da zavrača pristojnost za odločanje in meni, da je za vodenje tega postopka o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4.Vrhovno sodišče je Ustavnemu sodišču odstopilo predlog Policijske postaje za odločitev v sporu glede pristojnosti. Navedlo je, da drugi odstavek 83. člena ZP-1 sicer določa, da v sporu glede pristojnosti med sodišči in prekrškovnimi organi odloča Vrhovno sodišče, vendar meni, da je treba drugi odstavek 83. člena ZP-1 v povezavi z osmo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave razlagati tako, da je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje le v sporih med sodišči in prekrškovnimi organi, ki niso državni organi. V zvezi s slednjim Vrhovno sodišče navaja, da gre za spor o stvarni pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ki je po 4. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. – ZPol) sestavni del policije kot državnega organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Zato Vrhovno sodišče meni, da je za odločitev v tem sporu pristojno Ustavno sodišče.

B.

5.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti tisti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

6.V tem primeru pristojnost za vodenje postopka o prekršku zavračata tako Policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor kot Okrajno sodišče v Mariboru. Policijska postaja meni, da je prišlo do takšnih kršitev predpisa (ZJRM), ki ni usklajen z določbami ZP-1, se pa zanje lahko v skladu s prehodnimi določbami ZP-1 še vedno izreče kazen zapora. Okrajno sodišče v Mariboru pa ugotavlja, da v tej zadevi ni podan nobeden izmed razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerega se o očitanem prekršku ne bi moglo odločiti v hitrem postopku, za katerega vodenje je po njegovem mnenju stvarno pristojen prekrškovni organ, in sicer v tem primeru Policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor.

7.Po prvem odstavku 4. člena ZP-1 se za storjeni prekršek ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo. Po drugem odstavku tega člena so sankcije za prekrške globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov in vzgojni ukrepi. Novi ZP-1 med sankcijami, ki jih je mogoče izreči za storjeni prekršek, ne omogoča več izrekanja kazni zapora. Vendar je v tem primeru treba glede na naravo očitanega prekrška upoštevati tudi druge določbe ZP-1. Od dneva uveljavitve ZP-1 (od 7. 2. 2003) se, razen za prekrške iz tretjega odstavka 223. člena ZP-1, ne more izreči kazen zapora (prvi stavek četrtega odstavka 223. člena ZP-1). Po prvem odstavku 223. člena ZP-1 je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se po določbi prvega stavka drugega odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Po tretjem odstavku 223. člena ZP-1 se do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona, za izvršitev kazni zapora pa določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000 – ZIKS-1). Po drugem odstavku 215. člena ZP-1 se torej za prej navedene primere še vedno uporabljajo določbe Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP).

8.Iz obdolžilnih predlogov Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor izhaja, da se obdolžencema očita storitev prekrškov po 1. oziroma 2. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM. Za navedeni prekršek se sme obdolžencu po prvem odstavku 11. člena ZJRM izreči denarna kazen do 120.000 SIT ali zapor do 30 dni. Obdolžencema se za očitani prekršek torej lahko izreče tudi kazen zapora, ki pa jo, ob uporabi določb ZP, lahko izreče le sodišče. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku na podlagi obdolžilnih predlogov Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj