Jedro

Seznam izvršilnih naslovov je le dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Ni utemeljena pritožbena trditev, da je kasneje izdani seznam izvršilnih naslovov nadomestil prej izdanega, glede na to, da se določene terjatve v obeh prekrivajo. Takšen način izdajanja seznamov izvršilnih naslovov, pri čemer jih upnica glede na dodajanje posameznih izvršilnih naslovov in obračun obresti sestavlja po stanju na določen dan, ne pomeni, da je dolžnica terjatve po posameznih izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznama kot izvršilnega naslova, dolžna plačati večkrat.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na I. in VI. točko izreka sklepa, zavrže. II. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na II., III., IV. in V. točko izreka sklepa, zavrne in se v tem obsegu sklep potrdi.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 3. 10. 2011 delno razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zamudnih obresti v višini 1.851,14 EUR od 25. 5. 2010 dalje ter za šest plačil v obdobju od 12. 12. 2010 do 3. 1. 2011 v skupnem znesku 8.151,63 EUR, ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo (I. točka izreka), v preostalem je ugovor dolžnice zavrnilo (II. točka izreka). Dolžnici je naložilo upniku v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 344,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V IV. in V. točki izreka sklepa je določilo krajevno pristojni sodišči za opravo izvršbe glede na lego nepremičnin, v VI. točki izreka pa je odločilo o pristopu upnika k izvršilni zadevi tega sodišča In 26/2011 za nepremičnine, glede katerih se bo izvršba opravljala pri Okrajnem sodišču v Cerknici.

2. Dolžnica se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožila. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena, ter iz 14. in 15. točke drugega odstavka istega člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja pri ugovornih trditvah o vodenju dveh izvršilnih postopkov za delno isto časovno obdobje in uveljavlja, da izvršilni naslov DT42912-10918/210-2 (0802-16), pod katerim vodi sodišče izvršbo, ni izvršilni naslov, ker je upnik iste terjatve povzel tudi v izvršilnem naslovu 15. 9. 2011. Navaja, da upnik terja plačilo istih obveznosti in obračunava zamudne obresti, ki jih prišteje glavnici in od tako obračunane glavnice obračunava obresti. Plačila zapira po svoji lastni oceni tako, da najprej pokriva obresti, ki jih obračunava napačno, in nato glavnico. Dolžnica je izrecno ugovarjala, da upnik za isto časovno obdobje od 31. 7. 2009 do 30. 4. 2010 zahteva plačilo iste davčne obveznosti dvakrat. Uveljavlja nepravilnosti upnika pri knjiženju, ker ni upošteval plačil, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo. To dokazuje, da seznam izvršilnih naslovov v konkretni zadevi ni izvršilni naslov, ker ga je upnica nadomestila s seznamom DT42912-20922/2011-2 (08021-10), po katerem vodi samostojni izvršilni postopek. Zaradi napačnega obračuna obresti in napačnih knjiženj ima upnik še vedno odprto terjatev do dolžnice, čeprav je ta ne le plačana, ampak tudi preplačana. Ne drži, da je upnica upoštevala vsa nakazila do 6. 12. 2011, pri čemer pritožnica navaja plačila v obdobju od 15. 7. 2011 do 30. 9. 2011 v skupnem znesku 5.266,04 EUR (vsota posameznih navedenih zneskov znaša pravilno: 4.632,79 EUR). Trdi, da teh nakazil upnik ni upošteval. Sklicuje se tudi na odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka sklepa ter prikazuje nepravilno obračunavanje obresti od zamudnih obresti, ki jih upnik pri plačilih pokriva nezakonito. Nepravilno obračunavanje utemeljuje tudi s prisilnimi izterjavami DDV v letu 2000 in 2003. Dopustnost novot, ki jih je podala v pritožbi, utemeljuje s trditvijo, da jih ni mogla podati v ugovoru, ker takrat še ni prejela seznama izvršilnih naslovov in sklepa o izvršbi za isto časovno obdobje po izvršbi upnika iz leta 2011. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in smiselno predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa neutemeljena.

5. Iz pritožbenega predloga izhaja, da dolžnica izpodbija sklep v celoti, saj predlaga njegovo celotno razveljavitev in ustavitev postopka, oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče ob preizkusu dovoljenosti pritožbe ugotavlja, da dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev v I. točki izreka sklepa, zoper odločitev v VI. točki izreka sklepa pa je pritožba izključena.

O pritožbi zoper I. in VI. točko izreka sklepa

6. V I. točki izreka sklepa je sodišče odločilo v korist dolžnice, saj je v tem delu ugovoru ugodilo in dolžnica s pritožbo ne more niti pričakovati izboljšanja svojega pravnega položaja v tem obsegu. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V VI. točki izreka sklepa je sodišče odločilo o opravi izvršbe s pristopom upnika k izvršilni zadevi In 26/2011. Sklep o pristopu k izvršbi (171. člen ZIZ) je po svoji pravni naravi sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena (drugi odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na I. in VI. točko izreka sklepa, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper II. do V. točko izreka sklepa

7. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu natančno, razumljivo in pravilno opredelilo do vseh ugovornih trditev dolžnice in se višje sodišče na te razloge sklicuje, zaradi česar jih ni treba ponavljati. Sodišče prve stopnje je že pojasnilo naravo seznama izvršilnih naslovov, ki je le dolgovni seznam kot zbir še izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je kasneje izdani seznam izvršilnih naslovov nadomestil prej izdanega, glede na to, da se določene terjatve v obeh prekrivajo. Takšen način izdajanja seznamov izvršilnih naslovov, pri čemer jih upnica glede na dodajanje posameznih izvršilnih naslovov in obračun obresti sestavlja po stanju na določen dan, pa ne pomeni, da je dolžnica terjatve po posameznih izvršilnih naslovih, ki so sestavni del seznama kot izvršilnega naslova, dolžna plačati večkrat. 8. Dolžnica bi se lahko ubranila izterjavi terjatev po posameznih izvršilnih naslovih, vsebovanih v seznamu izvršilnih naslovov, le s konkretnim zatrjevanjem plačila teh terjatev in s predlaganjem dokazov zanje, torej z obrazloženim uveljavljanjem ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (kot je to ugovarjala v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo). S splošnim uveljavljenjem upničinega nepravilnega obračunavanja obresti oziroma terjatev z upoštevanja plačil, iz katerega ni mogoče ugotoviti poplačila konkretnih terjatev iz seznama izvršilnih naslovov, pa dolžnica ne more uspeti. Takšnega ugovornega navajanja ni mogoče šteti kot obrazloženega v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj splošnih očitkov o nepravilnem delu upnice, ne da bi bile trditve konkretizirane do te mere, da bi se nanašale na v tem postopku izterjevano terjatev, sploh ni mogoče preizkusiti.

9. Višje sodišče se do pritožbenih trditev, ki jih dolžnica že sama opredeljuje kot pritožbene novote, ne opredeljuje, saj ni izkazala, da jih ne bi mogla uveljavljati že v ugovoru. Dolžnica namreč v pritožbi navaja, da v času vložitve ugovora še ni prejela seznama izvršilnih naslovov in sklepa o izvršbi za isto časovno obdobje po izvršbi upnika iz leta 2011. Če je dolžnica s tem mislila seznam izvršilnih naslovov DT42912-20922/2011-2 (08021-10) z dne 15. 9. 2011, na katerega se sklicuje v pritožbi, je treba spomniti, da se je na ta seznam izvršilnih naslovov sklicevala že v ugovoru in ga je tudi priložila (priloga B26 spisa), poleg tega pa ga je priložila tudi upnica k odgovoru na ugovor (priloga A57 spis), ki je bil dolžnici skupaj s prilogami poslan v odgovor. Zakaj dolžnica v ugovoru, vloženem 13. 10. 2011, ne bi mogla uveljavljati tudi plačil, za katera v pritožbi trdi, da so bila opravljena 15. 7. 2011, 30. 9. 2011, 19. 9. 2011, 15. 9. 2011 in 29. 7. 2011, ni pojasnila, tako da so tudi te pritožbene trditve nedopustna pritožbena novota v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ugovor v presežku delne ugoditve, posledično pa tudi odločilo o stroških ugovornega postopka in o pristojnem sodišču, ki bo opravljalo izvršbo (II., III., IV. in V. točka izreka sklepa). Višje sodišče ob tem pojasnjuje, da dolžnica v pritožbi ni navedla nobenega konkretnega razloga, s katerim bi nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje o stroških ugovornega postopka. Pritožba je torej v tem delu neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v obravnavanem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben. Upnica namreč v njem ni navedla nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano na podlagi podatkov spisa, in so zato nastali stroški za odgovor nepotrebni.