Jedro

Naročnik, ki v pravdi uveljavlja povrnitev stroškov, potrebnih za odpravo napak po drugem izvajalcu, je tisti, ki mora za svoj uspeh v pravdi določno opredeliti stroške, ki so mu nastali z odpravo izvajalčevih napak (torej vsebinsko in vrednostno opredeliti opravljena dela). Ne pa, da podatke o tem sodišče sámo išče po dokaznem gradivu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 883,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 17,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno določbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54446/2016 z dne 26. 5. 2016 v 1. in 3. točki izreka (1. točka); ugotovilo je obstoj tožbenih terjatev v višini 883,92 EUR in 11,10 EUR, obakrat z zakonskim zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje (2. točka); ugotovilo je obstoj pobotne terjatve v višini 910 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2015 dalje (3. točka) in terjatve pobotalo do višine tožbenih ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (4. točka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo 8.545,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2015 dalje (5. točka) in odločilo o pravdnih stroških (6. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbija jo v delu, ki se nanaša na odločitev o terjatvi za plačilo 883,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje, vsebovani v 2. in 4. točki njenega izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v 2. in 4. točki spremeni tako, da ugotovi (le) obstoj tožbene terjatve v višini 11,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in jo pobota s terjatvijo tožene stranke, tožbeni zahtevek za plačilo 883,92 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi pa zavrne in tožeči stranki naloži, da ji povrne pritožbene stroške z obrestmi.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Odločitev o pritožbi

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je toženki naročila izvedbo epoksi del za objekt osnovne šole v T. in o tem z njo sklenila Gradbeno pogodbo o izvedbi GOI del št. 125/2015-08.1 Ker naj bi toženka naročena dela opravila z napakami, ki naj jih kljub pravočasnem obvestilu ne bi odpravila, je tožnica, kot pravi, uresničila svojo pravico odpraviti napake na njen račun. V tem sporu pa od toženke (med drugim) zahteva povračilo stroškov, ki naj bi ji nastali z odpravo napak po drugemu izvajalcu.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku med drugim ugotovilo obstoj tožničine terjatve za povračilo stroškov, nastalih z odpravo napak po drugem izvajalcu, v višini 883,92 EUR z obrestmi in jo poleg terjatve za plačilo gradbiščnih stroškov v višini 11,10 EUR z obrestmi pobotalo s toženkino terjatvijo za plačilo izvedbe parne zapore v višin 910 EUR z obrestmi ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

7. Predmet v pritožbi izpodbijanega dela sodbe je zahtevek za povračilo stroškov, ki naj bi z odpravo napak po drugem izvajalcu nastali tožnici, po tretjem odstavku 639. člena Obligacijskega zakonika (od tu OZ). Zato je bilo na tožnici trditveno in dokazno breme glede napak opravljenega dela, tega da napake kljub pravočasni in pravilni notifikaciji niso bile odpravljene in tega, da so ji vtoževani stroški nastali, ker je zagotovila odpravo napak po drugem izvajalcu.

Prekoračitev trditvene podlage

8. Tožnica bi torej za svoj uspeh v tej pravdi morala trditi in dokazati (tudi), da so ji vtoževani stroški v višini 883,92 EUR nastali z odpravo toženkinih napak po drugem izvajalcu. Vendar o tem, na kakšen način naj bi prišla do vtoževanega zneska 883,92 EUR, v postopku na prvi stopnji ni pojasnila ničesar. Iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožnica primorana angažirati drugega izvajalca, družbo A. d. o. o., ker toženka z odpravo pomanjkljivosti ni pričela in da ji je tožnica v ta namen izdala račun številka 151299 v višini 883,92 EUR z dne 23. 11. 2015, z zapadlostjo dne 8. 12. 2015.2 Iz njenih izvajanj ni razbrati, katera dela naj bi izvedla ta družba, oziroma katere napake naj bi odpravila, niti tega zakaj je tožnica prefakturirala njen račun in zakaj v takšni višini. Tudi iz računa številka 151299,3 na katerega se je tožnica sklicevala, je razvidno zgolj to, da se nanaša na delno prefakturiranje računa podjetja A. št. 121-15. 9. Na pomanjkljivost svoje trditvene podlage v zvezi z višino zahtevka za povrnitev stroškov odprave napak je bila tožnica v zadostni meri opozorjena že s strani toženke. Ta jo je namreč ves čas postopka na prvi stopnji opozarjala, da iz njenih navedb ni jasno, kakšne napake naj bi družba A. d. o. o. odpravila, kakšna dela naj bi izvedla in v kakšnem obsegu, kako in zakaj je tožnica prefakutrirala zahtevani znesek ter od tožnice zahtevala, da pojasni, kako je prišla do zahtevanega zneska.4 Tožnica pa na prvi stopnji višine svojega zahtevka kljub temu ni pojasnila. Pri utemeljevanju stroškov z odpravo napak se ni sklicevala na nobeno drugo listino (na primer na obračun opravljenih del), razen na račun številka 151299. 10. Prvostopenjsko sodišče je kljub temu sámo iz računa podjetja A. št. 121-155 ugotovilo, katera dela je družba A. d. o. o. izvedla za odpravo toženkinih napak (popravilo in znižanje zaokrožnic z 20 cm na 7 cm, kompletno s kitanjem in brušenjem, vse skupaj v izmeri 132m2) in na to ugotovitev oprlo svojo odločitev.6 S tem je, kot utemeljeno opozarja pritožba, preseglo tožbeno podlago in kršilo razpravno načelo pravdnega postopka. Naročnik, ki v pravdi uveljavlja povrnitev stroškov, potrebnih za odpravo napak po drugem izvajalcu, je tisti, ki mora za svoj uspeh v pravdi določno opredeliti stroške, ki so mu nastali z odpravo izvajalčevih napak (torej vsebinsko in vrednostno opredeliti opravljena dela). Ne pa, da podatke o tem sodišče sámo išče po dokaznem gradivu.

11. Dejstva, ki jih nobena od strank ne zatrjuje, sme sodišče v rednem pravdnem postopku upoštevati le v primeru, če posumi, da želita stranki obiti prepoved ali drugo kogentno normo (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku, od tu ZPP). V ostalih primerih pomeni samoiniciativno ugotavljanje odločilnih dejstev s strani sodišča kršitev razpravnega načela, po katerem so v pravdnem postopku stranke tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati, dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Za prav takšno procesno situacijo gre, kot je bilo že pojasnjeno, tudi v tej zadevi.

12. Ugotovljeno procesno kršitev lahko pritožbeno sodišče odpravi sámo, tako da nezatrjevanih dejstev o opravljenih delih ne upošteva in posledično izpodbijano sodbo ob pravilni materialnopravni presoji sklepčnosti tožbe (upoštevaje, da tožbene trditve ne zadoščajo za njeno sklepčnost), v delu, ki se nanaša na stroške za odpravo napak, spremeni tako, da zahtevek za plačilo 883,92 EUR zavrne. Pritožbeno sodišče ima pooblastilo za takšno spremembo sodbe v določbah prvega odstavka 354. člena in 5. alineje 358. člena ZPP.

Zmotna presoja listin

13. Zahtevek za povrnitev stroškov odprave napak po drugem izvajalcu pa tudi sicer ne more biti utemeljen, saj tožnici, po prepričanju pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati, da bi bila toženka tista, ki bi svoje delo opravila z napakami.

14. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje to odločilno dejstvo ugotovilo le na podlagi dveh zapisnikov koordinacijskih sestankov.7 A ju je, kot utemeljeno opozarja pritožnica, zmotno presodilo. Prvostopenjsko sodišče tega, da bi bila toženka udeležena na 8. in 9. koordinacijskem sestanku, na katera se nanašata zapisnika, ni ugotovilo. Iz zapisnikov niti ne izhaja, da bi bila med njunimi podpisniki tudi toženka. Nasprotno. Iz njune vsebine je razvidno, da gre za enostranski listini, ki ju je sestavil vodja nadzora. Poleg tega iz vsebine niso razvidni vzroki napak. Še več - kot odgovorna oseba pri točkah, ki se nanašajo pomanjkljivosti tlakov, je navedena tožnica in ne toženka. Zato drugostopenjsko sodišče po tem, ko je na pritožbeni seji na podlagi pooblastila iz 2. alineje 358. člena ZPP ponovilo dokaza z vpogledom v oba zapisnika, ocenjuje, da ti dve listini še ne dokazujeta, da bi toženka svoje delo res opravila z napakami.8 Čim je tako, tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov odprave napak ne more biti utemeljen, saj tožnica svojemu dokaznemu bremenu glede obstoja prve predpostavke izvajalčeve odgovornosti za napake ni zadostila. Pritožbeno sodišče ima pooblastilo tudi za takšno spremembo sodbe, in sicer v določbi 2. alineje 358. člena ZPP.

15. Ostali pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada stališča prvostopenjskega sodišča o obstoju drugih predpostavk zahtevka iz tretjega odstavka 639. člena OZ, ob stališču o nesklepčnosti tožbe in neizkazanih napakah toženke, za presojo utemeljenosti pritožbe niso bistveni, zato jih sodišče druge stopnje ni obravnavalo.9 Sklepno

16. Zahtevek za povrnitev stroškov odprave napak po drugem izvajalcu, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ob pravilni uporabi materialnega prava in upoštevajoč drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po povedanem ni utemeljen. To pomeni, da je tožena stranka utemeljeno izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o obstoju terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 883,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje. Ker ugovor procesnega pobota ne predstavlja samostojnega zahtevka, temveč obrambno sredstvo, ki je vezano na usodo tožbenega zahtevka, je pritožbeno sodišče moralo odločiti o celotnem tročlenskem izreku izpodbijane sodbe10 (kolikor se v konkretnem primeru nanaša na znesek 883,92 EUR z obrestmi). Pritožbi tožene stranke je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče ugotovilo terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 883,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2015 dalje in v pobot tej terjatvi terjatev tožene stranke do tožeče stranke v isti višini ter posledično zavrnilo zahtevek tožeče stranke zaradi medsebojnega pobota teh dveh terjatev, spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi plačila 883,92 EUR z obrestmi (le v eni točki izreka).

Pritožbeni stroški

17. V skladu z drugim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Za takso za pritožbo in za sestavo pritožbe tožena stranka stroškov ni priglasila; od priglašenih stroškov pa ji je pritožbeno sodišče priznalo 12 točk za materialne stroške in 20 točk za poročilo stranki, skupaj 32 točk po OT, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znese 14,69 EUR, povečano za 22% DDV pa 17,92 EUR.

1 Na prilogi A2 sodnega spisa. 2 Glej dopolnitev tožbe na listovni številki 50 sodnega spisa, predzadnji odstavek. 3 Na prilogi A8 sodnega spisa. 4 V ugovoru na listovni št. 11, v odgovoru na dopolnitev tožbe na listovni št. 60 in 61, v 11. točki prve pripravljalne vloge na listovni št. 74 sodnega spisa. 5 Na prilogi A7 sodnega spisa. 6 Glej zadnji del 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. 7 Na podlagi zapisnika z dne 7. 9. 2015 na prilogi A4 in zapisnika z dne 14. 9. 2015 na prilogi A5 sodnega spisa. Glej 6. stran izpodbijane sodbe. 8 Tožnica za dokazovanje tega dejstva na prvi stopnji drugih dokazov ni ponudila. Glej njeno procesno gradivo na listovnih številkah 50 in 51 sodnega spisa. 9 Primerjaj prvi odstavek 360. člena ZPP. 10 Enotno odločitev narekuje tudi določba tretjega odstavka 324. člena ZPP.