Jedro

Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik in dolžnica sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, saj še ni odločilo o njenem pravočasnem ugovoru. Dolžnica ni prostovoljno poravnala terjatve, ampak je upnik zlorabil izvršilni postopek. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je bila izvršba utemeljena in priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica neutemeljeno meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti izvršbe. Izvršba sme teči vse do trenutka, ko je upnik poplačan glede izterjevane terjatve, saj je njena realizacija namen in cilj postopka (3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Ker je bila izvršba opravljena, ta ne sme več teči naprej. Tak sklep je bil potreben, da so stranke in izvrševalci sklepa o izvršbi seznanjeni s koncem izvršbe.

6. Pritožbena graja izhaja iz zmotnega razumevanja izreka obravnavanega sklepa, saj iz njega ne izhaja ustavitev postopka, ampak le izvršbe. Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.2 Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.

7. V obravnavani zadevi bo sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek z ugovorom, saj ima dolžnica pravni interes, da se o njem odloči.3 Izvršba je bila namreč opravljena pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in dolžnica v postopku še ni mogla sodelovati.

8. Tudi uradni preizkus ni pokazal nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 187. 2 Tako VSM sklep I Ip 466/2016, ki se sklicuje na sklep II Ips 125/2012 in sklepe VSL II Ip 3196/2010, II Ip 1852/2012, III Ip 2275/2015. 3 Iz spisa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje vročilo ugovor v odgovor upniku, kar tudi potrjuje v odgovoru na obravnavano pritožbo. Upnik je 11. 11. 2019 že podal odgovor na ugovor.