Jedro

Tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev revizije zavrnila skladno s 24. členom ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožnik) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu prvega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici, št. III U 130/2014-5 z dne 9. 5. 2014. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prosilec v obravnavanem primeru prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici z dne 9. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. Bpp 278/2013-10 z dne 5. 3. 2014, s katerim je bila zavržena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je bila prošnja nepoplna in nejasna ter kot taka neprimerna za obravnavo.

Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je bila prošnja tožnika za bpp nepopolna, zato ga je tožena stranka pozvala, da jo dopolni tako, da izkaže izpolnjevanje posebnih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tako, da nedvomno navede vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje ali pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazloži zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zatrjevane kršitve postopka naj opiše natančno in konkretno, na enak način pa izkaže tudi morebiten obstoj sodne prakse, od katere odločitev odstopa oziroma neenotnost sodne prakse ali pojasni nastanek zelo hudih posledic izpodbijane sodbe zanj. Tožnik je sicer svojo vlogo dopolnil, tožena stranka pa ugotavlja, da ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljenja, če je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi je organ za Bpp Upravnega sodišča RS s sklepom opr. št. Bpp 278/2013-10 z dne 5. 3. 2014 zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev bpp kot nepopolno in nejasno ter kot tako neprimerno za obravnavo. Ker torej pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti niti tožnik v vlogah tega ne zatrjuje, ni izpolnjen vrednosti pogoj za dovoljenost revizije.

Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje v takem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po tem, ko navaja ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča tožena stranka ugotavlja, da prosilec pravnega vprašanja glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča sploh ni navedel, kaj šele, da bi ga konkretiziral. Ker torej pomembnega pravnega vprašanja ni konkretno in natančno izpostavil, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Tožena stranka pa pri presoji sporne sodbe tudi ni našla nepravilnosti za katero bi menila, da bi lahko pomenila oblikovanje pomembnega pravnega vprašanja.

Tožnik v svoji vlogi za bpp in njeni dopolnitvi dne 7. 4. 2013 ni navedel kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila in jih, kljub pozivu, tako tudi ni natančneje opredelil, tako da tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena le, če je izpolnjen kateri izmed pogojev 1., 2. ali 3. točke istega člena. Če vlagatelj revizije ne izpolni predpostavk iz 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče o reviziji sploh ne odloča po vsebinski plati, temveč jo zavrže (89. člen ZUS-1).

Tožena stranka je glede na ugotovitev, da tožnik v zadevi v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev bpp nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp, zato je prošnjo tožnika po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov 27. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja vrsto kršitev, ki so bile storjene na njegovo škodo v odločanju Okrajnega sodišča v Idriji, Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter naslovnega sodišča. Sodišču očita nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter na podlagi tega napačen zaključek o izpolnjevanju pogojev za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici, št. III U 130/2014-5 z dne 9. 5. 2014. Po tem, ko navede razloge, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločba nepravilna navaja še kršitve, ki naj bi bile storjene v drugih postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči in kažejo na to, da ga sodišče obravnava pristransko.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, ki temelji na podatkih v spisu Bpp 157/2014 pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Predmet upravnega spora je tožba tožeče stranke zoper odločbo Upravnega sodišča RS, Bpp 157/2014 z dne 7. 7. 2014, zato sodišče tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopke, ki tečejo pred drugimi sodišči in v drugih postopkih tega sodišča ni obravnavalo.

Upoštevaje 3. alineo prvega odstavka 31. a člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odloča o prošnji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zadevah upravnih sporov pristojni organ za bpp pri Upravnem sodišču. Iz razporeda dela Upravnega sodišča RS za leto 2014, (objavljen na spletni strani Upravnega sodišča RS) izhaja, da odloča v zadevah brezplačne pravne pomoči predsednica sodišča, oziroma sodnik na podlagi pooblastila predsednice sodišča. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je v zadevi odločala sodnica, ki jo je predsednica sodišča s svojim pooblastilom št. Su 120103/2013-10 z dne 24. 12. 2013 pooblastila za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, so sicer pavšalni ugovori tožnika, ki se nanašajo na kršenje njegove pravice do nepristranega in neodvisnega sodnika, neutemeljeni.

Tožnik v obravnavanem primeru prosi za dodelitev bpp za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelke v Novi Gorici, opr. št. III U 130/2014-5 z dne 9. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. Bpp 278/2013-10 z dne 5. 3. 2014, s katerim je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev bpp, kot nepopolna in nejasna ter kot taka neprimerna za obravnavo.

Kakor je bilo tožniku že obrazloženo v izpodbijani odločbi se revizija kot izredno pravno sredstvo lahko vloži le v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Upoštevaje 85. člen ZUS-1 se revizija lahko vloži, zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena: 1.) če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica in obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR; 2.) če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; 3.) če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po mnenju sodišča tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1.To je bilo tožniku natančno obrazloženo že v izpodbijani odločbi. Tožnik ne izkazuje, niti ne zatrjuje, da izpolnjuje vrednostni pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, niti ne konkretizira pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev oziroma, da v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Upoštevaje ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (prim. X Ips 96/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 91/2011), tožnik, ki pravnega vprašanja glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča sploh ni navedel in niti konretiziral, tudi po presoji sodišča ne izkazuje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker tožnik v dopolnitvi ni navedel, kakšne hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila, v zadevi ni izkazan niti pogoj določen v 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ob upoštevanju navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.