Jedro

Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega, ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, ki je pri svojem odločanju že upoštevalo, da se je predlagatelju rodil otrok, do takšnega zaključka pa je prišlo na podlagi prošnje za preložitev razpisanega naroka, upoštevaje dejstvo, da predlagatelj niti v pritožbi ne navaja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi glede njegovih preživninskih sposobnosti nastale glede na novega otroka, saj ne izkazuje, da tega otroka sploh preživlja, pri tem pa je v celoti za delo sposoben, samo rojstvo otroka pa samo za sebe ne predstavlja tistega odločujočega razloga oz. spremenjenih okoliščin, v skladu s 197. členom DZ, ki bi narekovale ponovno presojo ustreznosti določene preživnine.

Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok, temveč se morajo potruditi, da zaslužijo toliko, da lahko preživljajo vse svoje otroke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, s katerim zaradi spremenjenih okoliščin predlaga znižanje preživnine na 100,00 EUR mesečno (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da udeleženca krijeta sama svoje stroške nepravdnega postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da se je njegov socialni položaj znatno spremenil, saj se je njegov mesečni dohodek, to je denarna socialna pomoč v višini 506,75 EUR znižala, tako da sedaj prejema denarno socialno pomoč v višini 421,89 EUR oziroma 494,09 EUR. Predlagatelj je brezposeln, živi pri mami, ki ji plačuje 250,00 EUR mesečno za stroške, plačuje še stroške vzdrževanja avtomobila skupaj z mamo in bratom, kar znaša približno 90,00 EUR mesečno, tako mu ostane še 90,00 EUR za preživljanje. Prav tako se mu je tekom postopka dne 22. 9. 2024 rodil še en otrok. Ima še stroške z gorivom zaradi izvrševanja stikov, saj vozi otroka k njemu in nazaj domov. Kljub slabemu premoženjskemu stanju poskuša otroku v času, ko z njim preživlja čas, nuditi čim več. Preživnine v višini 190,00 EUR ne zmore plačevati, zato predlaga, da se preživnina zniža na 100,00 EUR mesečno. S takšno preživnino v višini 190,00 EUR mesečno obstaja realna nevarnost, da bo ogroženo osnovno preživljanje predlagatelja in njegove družine, kar vse mora sodišče upoštevati. V dopolnitvi pritožbe nadalje navaja, da je rojstvo novega otroka novo dejstvo in obstaja zakonska obveznost preživljanja tudi slednjega. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da preživnino nasprotnega udeleženca zniža na 100,00 EUR mesečno od vložitve predloga naprej oziroma podrejeno, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je v zadevi uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa še določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5.V skladu s 189. členom DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševen razvoj otroka. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. V kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti, je vedno odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je potrebno zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavo, nato pridejo na vrsto socialno - biološke, kot so obleka, izobraževanje in kultura in nazadnje tudi potrebe za preživljanje prostega časa.

6.V skladu s 190. členom DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati, da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve, in sicer mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katerih od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do bistvene spremembe v smislu prvega odstavka 197. člena DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

7.Sodišča prve stopnje je v predmetnem postopku na podlagi dejstva, da je preživnina predlagatelju določena s sklepom N 132/2017 z dne 23. 8. 2017 in sedaj znaša 190,00 EUR, ugotavljalo, ali so se pri predlagatelju okoliščine toliko spremenile, da bi bilo potrebno preživninsko obveznost znižati.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tudi pri zadnjem določanju preživnine nasprotni udeleženec bil prejemnik denarne socialne pomoči, takrat v višini 506,75 EUR, sedaj pa v višini 421,89 EUR oziroma kot sam navaja v pritožbi 494,09 EUR. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je predlagatelj glede na zatrjevana dejstva, da je za delo sedaj nezmožen zaradi zdravstvenih razlogov, v postopek pritegnilo izvedenko medicinske stroke dr. A. A., dr. med, specialistka medicine dela, prometa in športa, ki je izdelala mnenje z dne 4. 3. 2025 in na podlagi katerega je sodišče zaključilo, da se predlagatelj lahko zaposli v poklicu, za katerega je usposobljen oziroma v drugih poklicih, ki niso izpostavljeni hudemu fizičnemu naporu in ekstremnim temperaturam ter lahko pridobiva dohodke, ki bi omogočali plačevanje preživnine v višini, ki je določena s pravnomočno sodno odločbo. Predlagatelj je namreč po poklicu živilec prodajalec in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v svojem poklicu lahko dobi zaposlitev.

9.Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega, ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, ki je pri svojem odločanju že upoštevalo, da se je predlagatelju rodil otrok, do takšnega zaključka pa je prišlo na podlagi prošnje za preložitev razpisanega naroka, upoštevaje dejstvo, da predlagatelj niti v pritožbi ne navaja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi glede njegovih preživninskih sposobnosti nastale glede na novega otroka, saj ne izkazuje, da tega otroka sploh preživlja, pri tem pa je v celoti za delo sposoben, samo rojstvo otroka pa samo za sebe ne predstavlja tistega odločujočega razloga oz. spremenjenih okoliščin, v skladu s 197. členom DZ, ki bi narekovale ponovno presojo ustreznosti določene preživnine oz. njeno avtomatično znižanje, ugotavlja, da pri predlagatelju niso podane bistveno spremenjene okoliščine zaradi katerih bi bilo preživnino nasprotnemu udeležencu potrebno določati na novo.

10.Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok, temveč se morajo potruditi, da zaslužijo toliko, da lahko preživljajo vse svoje otroke, saj je to njihova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave RS1 . To, da se preživninskemu zavezancu rodi otrok, seveda predstavlja spremembo in poveča stroške (če zatrjuje in izkaže, da prispeva k njegovemu preživljanju), a sprememba ni odločilna v smislu določbe 179. člen DZ. Zato se pritožnik neuspešno sklicuje na rojstvo otroka in odsotnost zaslužka oz. delovno nezmožnost.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1.

12.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP -1).

-------------------------------

1VSRS II Ips 454/99 z dne 4. 11. 1999, VSL Sodba IV Cp 446/2019 22. 5. 2019, VSM III Cp 572/2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 179, 189, 190, 197

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.