Jedro

Rekonstrukcijo oporoke lahko predlaga le tista oseba, ki ji je bilo z oporoko naklonjeno zapustnikovo premoženje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da lastnoročna oporoka L. B. z dne 1.11.1997, v delu, ki se nanaša na nepremičnine, podedovane po materi L. B. in očetu L. B., ni pravno veljavna, saj je bila razveljavljena s kasnejšo lastnoročno oporoko, s katero je zapustnica za dediča tega svojega nepremičnega premoženja določila nečaka U. B. mlajšega in Ž. B. Določilo je tudi, da je tožnik dolžan povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 538.500 SIT.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi, kolikor je bilo odločeno o tožbenem zahtevku, delno pa je ugodilo pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov.

3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Uveljavlja revizijske razloge "bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Revidentovo stališče je, da je njegov tožbeni zahtevek utemeljen s 77. členom Zakona o dedovanju. V zvezi s tožnikovo aktivno legitimacijo poudarja, da izraza "prizadeti" v 77. členu ZD ni mogoče šteti tako ozko kot ga interpretira sodišče, saj ima tožnik kot oče zanesljivo tudi pravni interes, da dedujeta njegova sinova. Tožnik je v tožbi zatrjeval obstoj kasnejše oporoke, sestavljene v pravilni obliki, z opredeljeno vsebino in tudi to, da je bila založena. Sodišče bi zato moralo dopustiti predlagane dokaze, izpodbijana sodba pa nima razlogov o tem, zakaj tožbeni zahtevek, kakor je bil postavljen, nima opore v materialnem pravu. Tožnik zato predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je presodilo vse pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (primerjaj določbe prvega odstavka 360. člena ZPP).

7.Tudi če odmislimo vse ostale pomanjkljivosti tožbe, ki jih je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo na 3. strani sodbe, ostaja očitno, da tožnik ni subjekt spornega civilnopravnega razmerja. V kontekstu določb 77. člena Zakona o dedovanju - ZD (oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje), je "prizadeti" (in s tem tožnik) lahko le tisti, ki mu je z oporoko, katere rekonstrukcija se predlaga, namenjeno določeno zapustnikovo premoženje. Tožnik takšne vsebine oporoke ni nikoli zatrjeval (oziroma je trdil, da je zapustnica z novo oporoko določila za dediče tožnikove sorodnike). Iz tožbenih trditev zato v nobenem primeru ne sledi utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato je v vsakem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka (in s tem tudi odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi tožnikove pritožbe proti prvostopenjski sodbi). Ob takšnem stanju stvari tudi v nobenem primeru ne more držati revizijski očitek procesnih kršitev, ker prvostopenjsko sodišče ni dopustilo vseh predlaganih dokazov.

8.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP.