Jedro

Okrožno sodišče v Ljubljani pravilno opozarja, da tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak javni sklad, zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako pravilno sklepa, da njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP. V tem primeru niti ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona v smislu drugega odstavka 482. člena ZPP. Ker tožeča stranka v tem postopku iztožuje terjatev iz naslova kršitve pogodbe o sofinanciranju kadrovskih štipendij, gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati glede na vrednost spornega predmeta, ker ta ne presega 20.000,00 EUR, okrajno sodišče. Zmotno pa Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v obravnavanem sporu krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru glede na sedež tožene stranke skladno s prvim odstavkom 47. člena ZPP. Upnik je namreč že v predlogu za izvršbo navedel, da je bila med strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ), tej navedbi pa tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.

Izrek

Za odločanje v predmetni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je po ugovoru upnika (sedaj tožene stranke) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavilo s sklepom z dne 19. 6. 2020 sklep o izvršbi opr. št. VL 26347/2020 z dne 14. 4. 2020 in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da ni izpolnjen niti objektivni, niti subjektivni kriterij za odločanje o predmetnem sporu po pravilih postopka v gospodarskih sporih, za katere je sicer pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Glede na vrednost spora (30. člen ZPP) in sedež tožene stranke (47. člen ZPP), meni, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Za odločanje v predmetni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Okrožno sodišče v Ljubljani pravilno opozarja, da tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak javni sklad, zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako pravilno sklepa, da njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP. V tem primeru niti ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona v smislu drugega odstavka 482. člena ZPP. Ker tožeča stranka v tem postopku iztožuje terjatev iz naslova kršitve pogodbe o sofinanciranju kadrovskih štipendij, gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati glede na vrednost spornega predmeta, ker ta ne presega 20.000,00 EUR, okrajno sodišče. 5. Zmotno pa Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje v obravnavanem sporu krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru glede na sedež tožene stranke skladno s prvim odstavkom 47. člena ZPP. Upnik je namreč že v predlogu za izvršbo navedel, da je bila med strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ), tej navedbi pa tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala. Pri odločanju o krajevni pristojnosti okrajnega sodišča je zato pritožbeno sodišče upoštevalo med strankama dogovorjeno krajevno pristojnost. 6. V sporu o pristojnosti je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP.