Jedro

Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Ljubljana (v nadaljevanju inšpekcijski organ) odločil, da se pes po imenu A., mešanka, roj. … 2011, št. čipa …, v lasti tožnice, vpiše v centralni register psov (v nadaljevanju CRPs) kot nevaren pes (točka 1 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa (točka 2 izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Policijska postaja Kočevje … 2015 inšpekcijski organ obvestila, da je psička po imenu A. (mešanka), last B.B., … 2015 ob 15.30 uri na cesti blizu stanovanjske hiše …, ogrizla psičko po imenu C. (nemški lovski terier) v lasti D.D.. Pred ponovnim napadom je psičko C. ubranila E.E., ki jo je dvignila v naročje in odnesla domov. Inšpekcijski organ je v postopku pridobil izjave D.D., lastnika psičke z imenom C. in njegove hčerke E.E., kakor tudi izjavo B.B., lastnice psa z imenom A.. Zaradi razhajanj v vsebini njihovih izjav je inšpekcijski organ opravil tudi ustno obravnavo in ugotovil, da ni sporno, da je psičke po imenu A. v lasti B.B. napadla in ogrizla psičko po imenu C. v lasti D.D., kar se je zgodilo na javni cesti … 2015 ob 15.30 uri. Pri tem je bila psička C. poškodovana, saj je imela dve manjši rani na hrbtu dolžina 2 cm in ena rana med zadnjikom in nožnico dolžine 5 cm, kar izhaja tudi iz Poročila o zdravljenju psa veterinarske ambulante F. d.o.o. z dne … 2015. Med strankama ni sporno, da … 2015 psička po imenu A. napadla in ogrizla psičko po imenu C., ki je bila v tem napadu tudi poškodovana. Temu dogodku je bil priča D.D.. B.B., lastnica psičke z imenom A., pa je na kraj dogodka pritekla z mld. hčerko G.G. takoj za tem. Udeležena je bila tudi E.E., ki je stekla na kraj dogodka pomagat očetu in je rešila psičko C. tako, da jo je dvignila v naročje in odnesla domov. Inšpekcijski organ kot podlago za svojo odločitev navaja določbe 9. točke in 26. točke 5. člena ter drugega odstavka 12. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv). Na podlagi 9. točke 5. člena ZZZiv med drugim šteje za nevarnega psa tudi pes, ki je ugriznil človeka ali žival, razen, če je ugriz posledica v zakonu določenih izjem.

2. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Kot podlago za odločitev v zadevi je navedel 9. točko 5. člena in 42. člen ZZZiv. Gre za inšpekcijski postopek, v katerem je inšpektor ugotavljal ali so v predmetni zadevi podani zakonsko določeni znaki. Izpodbijana odločba je inšpekcijska odločba in ne gre za prekrškovni postopek, kot to zmotno meni tožnica. V danem primeru za opredelitev psa kot nevarnega psa zadošča, da je pes ugriznil drugo žival. V obravnavani zadevi pa je nesporno tožničina psička A. … 2015 povzročila ugrizne rane psički C. v lasti C.C.. Iz Poročila o zdravljenju psa veterinarske ambulante F. d.o.o. z dne … 2015 izhaja, da so v veterinarsko ambulanto … 2015 sprejeli psičko C., ki je imela po telesu več ugriznih ran, ki so potrebovale kirurško oskrbo. Priča dogodku je bil C.C., lastnik psičke C.. Tudi iz izjave tožnice z dne … 2016 izhaja, da ni sporno, da je njena psička A. povzročila ugrizne rane psički C.. Ugriz psa, povzročen drugi živali, je tako v predmetni zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev psa kot nevarnega psa. Ugovori tožnice glede ugriza človeka, so po povedanem brezpredmetni. Na odločitev pa tudi ne vpliva dejstvo ali je bila psička C. na povodcu ali ne.

3. Tožnica se z odločitvijo obeh upravnih organov ne strinja in v tožbi navaja dejstva v zvezi z domnevnim ugrizom E.E. strani tožničine psičke A. in opisuje kronološki potek dogodkov. Inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, katera dejstva in listine je štel za verodostojne. V telefonskem razgovoru je upravni organ tožnici povedal, da je zaradi spornega dogodka v prekršku. Dne … 2015 ko je prišlo do obravnavanega dogodka, pa tožnici ni nihče očital, da naj bi njena psička ogrizla človeka (H.H.). Iz izpodbijane odločbe in iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa tudi ni jasno razvidno, kje in kdaj naj bi do ugriza E.E. dejansko prišlo. Meni, da sta navedena organa zadevo pristransko obravnavala. Veterinarska uprava pa tožnici glede na podatke policije celo očita brezbrižnost zaradi domnevnega ugriza psa … 2015. Tožnici ni jasno, kako je lahko izvedela, da je njena psička domnevno ugriznila človeka šele en teden po tem dogodku (… 2015). Navaja določbo petega odstavka 26.a člena ZZZziv. Odločbi pritožbenega organa pa očita preskopo obrazložitev. Meni tudi, da določbo 9. točke 5. člena ZZZziv, katere vsebino navaja, inšpekcijski organ napačno razlaga. Po mnenju pritožbenega organa naj bi za izdajo izpodbijane odločbe zadoščalo, da je tožničina psička A. … 2015 povzročila ugrizne rane psički C., s čimer se tožnica ne strinja. Izhodišče organa prve stopnje je bilo, da je nevaren pes tisti, ki ugrizne človeka. Prvostopenjski organ pa ni preverjal ali je bila psička A. izzvana in tudi ne ali je v registru psov psička C. zavedena kot nevaren pes. Da tožničina psička ni nevarna, lahko potri tudi njena veterinarka, katere zaslišanje predlaga. Tožničina psička A. je imela s psičko C. že v preteklosti slabe izkušnje, saj jo je ta že prej ogrizla. C.C. pa jo je tudi že pred obravnavanim dogodkom obrcal, čeprav ga ni nikoli ugriznila. O vsem lahko pove veterinarka psičke A., kakor tudi zaslišanje predlagani priči G.G. in I.I.. V postopku se je pričelo lažno prikazovati, da gre za ugriz človeka, da bi se lahko sprožilo nove postopke in zrelativiziralo obnašanje C.C.. Zaradi predhodno navedenih nezakonitosti tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo pritožbenega organa odpravi in predmetni postopek ustavi, tožnici pa naj sodišče tudi prisodi povračilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi in vztraja pri sprejeti odločitvi ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Inšpekcijski organ mora v postopku izdaje odločbe o dodelitvi statusa nevarnega psa ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo te odločbe. Na podlagi 9. točke 5. člena ZZZiv pa je nevaren pes tisti, ki je ugriznil človeka ali žival. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožničina psička A. … 2015 na več mestih ugriznila psičko C., last C.C.. Navedenih dejstev tožnica tudi v tožbi ne izpodbija.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev inšpekcijskega organa, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge 12 odločb obeh organov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

7. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je upravni organ pravilno in zakonito, psu po imenu A., mešanka, roj. … 2011, št. čipa …, v lasti tožnice dodelil status nevarnega psa. Kot sta pravilno navedla že oba upravna organa je podlagi 9. točke 5. č člena ZZZiv med drugim nevaren pes tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da je na javni cesti … 2015 ob 15.30 uri psica po imenu A. v lasti B.B. večkrat ugriznila psico po imenu C. v lasti C.C.. Psica C., ki je bila veterinarsko oskrbljena v veterinarski ambulanti … 2015 je imela dve manjši ugrizni rani veliki 2 cm na hrbtu in eno večjo ugrizno rano med zadnjikom in nožnico, veliko 5 cm, kar izhaja iz Poročila o zdravljenju psa veterinarske ambulante F. d.o.o. z dne … 2015. Na podlagi 26. točke 5. člena ZZZiv je ugriz poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože in sluznice. V skladu s predhodno navedenim poročilom veterinarske ambulante F. d.o.o. pa so … 2015 kirurško oskrbeli psico C.. Iz navedenega tako nesporno izhaja, da je psička C. utrpela več ugrizov. Tudi iz izjave tožnice z dne … 2016 izhaja, da ni sporno, da je njena psička A. povzročila ugrizne rane psički C.. Temu tožnica ne oporeka niti v pritožbenem postopku, niti ne v tem upravnem sporu. Ob takem stanju stvari, ko je pes ugriznil drugo žival, je s tem podan zakonski dejanski stan, kot ga določa 9. točka v povezavi z 23. točko 5 člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki je ugriznil človeka oziroma žival. V obravnavanem primeru ugotovljena dejstva ustrezajo dejanskemu stanju navedenemu v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za pravilnost ugotovitve osrednjega dejanskega vprašanja, to je ali je tožničina psička A. ugriznila drugega psa, je po presoji sodišča inšpekcijski organ imel dovolj dokazne podlage. Tudi po presoji sodišča dokazna ocena v postopku izvedenih dokazov, na katere je inšpekcijski organ oprl svojo odločitev, ne more iti v prid tožnici. Pri obravnavanem dogodku pa tudi nedvomno ne gre za nobeno od situacij, ki pomenijo izjemo od opredelitve psa kot nevarnega psa po določbi 9. točke 5. člena ZZZiv. Povsem nedvoumne pa so bile tudi ugotovljene poškodbe psičke C., ki jih je povzročila z ugrizi tožničina psička A..

8. Po povedanem je ugriz psa povzročen drugi živali v predmetni zadevi tudi po presoji sodišča nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Na podlagi 12. člena ZZZiv morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstva psov na enega od naslednjih načinov: da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu, da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati osebi, ki je mlajša od 16 let. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen obravnavane norme, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva). To pa ni prekrškovni ukrep zoper tožnico, ki naj bi bil izrečen zaradi napačnega ravnanja s psom oziroma zaradi poškodbe, kot to napačno meni tožnica. Sodišče tožnici tudi pojasnjuje, da sta predmetni inšpekcijski postopek in postopek o prekršku dva različna postopka, ki pa se med seboj ne izključujeta.

9. V danem primeru je inšpekcijski organ postopal v zadevi na podlagi pooblastila iz 42. člena ZZZiv. Sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Prav tako ni našlo kršitev postopka, ki jih v tožbi zatrjuje tožnica. Ugovor tožnice, da sta izpodbijana odločba in odločba pritožbenega organa preskopo obrazloženi je neutemeljen. Po presoji sodišča sta izpodbijana odločba, kakor tudi odločba pritožbenega organa ustrezno obrazloženi, saj so navedena vsa relevantna dejstva in dokazi, kot tudi razlogi za sprejeto odločitev. Oba upravna organa sta svojo odločitev tudi oprla na pravilno pravno podlago in sicer na določbo 9. odstavka 5. člena ZZZiv, ki sta jo tudi pravilno uporabila (pravna subsumpcija). Ugovor tožnice, da inšpekcijski organ določbo 9. točke 5. člena ZZZziv napačno razlaga, je neutemeljen. Neutemeljen pa je tudi tožničin ugovor napačno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi, ker prvostopenjski organ ni preverjal ali je bila psička A. izzvana in ali je v registru psov psička C. zavedena kot nevaren pes. Na odločitev ta dejstva po mnenju sodišča nimajo vpliva. Po presoji sodišča ima izpodbijana odločba vse elemente, kot jih določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku in jo je tudi možno preizkusiti.

10. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker po presoji sodišča relevantne okoliščine v obravnavani zadevi niso sporne. V zadevi med strankama niso sporna dejstva in okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev in jih je inšpekcijski organ ugotovil v postopku. V danem primeru se tožnica ne strinja s sklepanjem inšpekcijskega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin, kar na odločitev nima vpliva. Sodišče ni sledilo tožničinemu tožbenemu predlogu, da naj zasliši veterinarko psičke A., ki naj bi izpovedala, da psička A. ni nevarna. Pri predlogu za zaslišanje G.G. in I.I., pa ni navedla določno, glede katerih dejstev predlaga zaslišanje navedenih prič in kako bi lahko zaslišanje pripomoglo k odločitvi. Glede na dejstvo, da tožnica ne oporeka ugotovitvi, da je njena psička A. večkrat ugriznila psičko C. v lasti C.C., relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Po povedanem je po presoji sodišča zaslišanje prič, ki jih predlaga tožnica v predmetni zadevi nepotrebno. Po drugi strani pa je tožnica v inšpekcijskem postopku sodelovala, bila je opravljena glavna obravnava, tožnica je bila zaslišana in je tudi podala več izjav, tako da je po presoji sodišča imela vse možnosti, da se o zadevi izjavi in da načelo zaslišanja v postopku ni bilo kršeno.

12. Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.