Jedro

Zakon izrecno predpisuje obnovo mej v naravi na podlagi zadnjih v kataster vpisanih podatkov, zato stranka ne more uspeti z ugovorom o obnovi zemljiškoknjižnih točk tako, kot to kaže kopija katastrskega načrta. Zadnji v kataster vpisani podatki izhajajo namreč iz odločbe o ureditvi meje, katere obnova je zdaj predlagana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A., št. ... z dne 2. 2. 2005 (1. točka izreka) in ugotovila, da stroškov postopka ni (2. točka izreka). Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je bil na zahtevo Občine B. v naravi obnovljen mejnik v zemljiškokatastrski točki št. 609, ki stoji na meji med parcelami št. 1, 971/10 in 985 v k.o. C., obnovo je izvedel Geodetski zavod Slovenije d.d. D., ki je tudi sestavil zapisnik, št. ..., iz katerega izhaja, da so bili za obnovo uporabljeni podatki iz elaboratov predhodne geodetske meritve: ... in ..., za osnovo pri določitvi poteka parcelnih mej pa so služili podatki zemljiškega katastra. V zapisniku pa je glede mejnika št. 609 še posebej navedeno, da je meja v tej točki dokončna in, da je bil mejnik obnovljen po predhodnem elaboratu .... Toženka se ne strinja s tožnikom, da bi bilo treba obnovljeni mejnik v točki 609 postaviti tako, da bi ustrezal položaju, vrisanem na mapni kopiji, ne pa tako, kot izkazujejo predhodni elaborati. Ta sporna točka je bila določena v elaboratu št. ..., na njegovi podlagi pa je bila urejena meja z odločbo prvostopnega organa, št. ... z dne 24. 3. 2003, ki je tako v tem delu postala dokončna in vpisana v kataster, kar pomeni, da je prvostopni organ pravilno pri obnovi meje upošteval podatke iz zadnje navedenega elaborata glede na določbo 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE). Zato je neutemeljena tudi nedokazana navedba, da naj bi celo po mnenju geodeta, ki je vodil postopek, morala biti širina poti zamaknjena v korist tožnikove parcele, saj to tudi ne izhaja iz zapisnika obravnave. Navedba, da ob meritvah na terenu ni bilo predstavnikov Občine B. in da so bili vsi zapisniki podpisani naknadno, pa tudi ni utemeljena. Če se ta navedba nanaša na predhodne postopke ureditve meje, ni utemeljena iz razloga, ker v postopku obnove mej v naravi ni mogoče izpodbijati pravnomočnih odločb, na katerih temeljijo katastrski podatki. Če pa se nanaša na postopek obnove mej v naravi, pa je brezpredmetna zato, ker tožnik s tem ne uveljavlja nobenih svojih pravic, ampak smiselno zatrjuje, da nasprotna stranka (Občina B.) ni na ustrezen način soglašala s postopkom obnove meje, za kar pa ne more imeti niti pravnega niti dejanskega interesa. Bistveno pa je, da ne gre za ureditev meje po določbah ZENDMPE, zato lastniki zgolj prisostvujejo obravnavi in imajo biti pravico seznanjeni s potekom postopka, ne morejo pa pravno upoštevno izraziti svojega soglasja ali nesoglasja s potekom obnove. Prisotnost lastnikov na obravnavi po določbi 39. člena ZENDMPE zato ni obvezna, hkrati pa tudi ni pomembno, ali sploh in kdaj so lastniki podpisali tak zapisnik.

Tožnik je vložil tožbo smiselno iz razloga kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi je navedel, da je že v ugovoru zoper prvostopno odločbo izrazil svoje nestrinjanje z obnovljenim mejnikom. Tožnik je vztrajal in še vedno vztraja, da se zemljiškokatastrske točke obnovijo tako, kakor izkazuje kopija katastrskega načrta. S potrditvijo teh točk je bila tožniku storjena krivica in je oškodovan, saj je na podlagi odločbe cesta premaknjena v zemljišče s parc. št. 971/10, k.o. C., ki je v lasti tožnika. S tem je površina tega zemljišča zmanjšana. Geodet, ki je izvajal postopek na terenu, je že opozoril tožnika, da gre za spremembo, kar je razvidno tudi iz mapne kopije, predmetna trasa poti poteka drugače, kakor izhaja iz prej veljavnega katastrskega načrta - sedaj sta dva ovinka, prej je bil le eden in še ta manjši. Ni jasno, kako lahko pride do takih sprememb v traso ceste, ki je opredeljena z zemljiškokatastrsko točko 609, saj gre v tem postopku le za obnovo meje. Iz prilog, ki jih je priložil tožbi, je razvidna trasa poti, nasprotuje pa, da bi se trasa poti v tem postopku spreminjala. Tožnik je zato predlagal razveljavitev odločbe.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Z določbo 39. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 - spremembe z uveljavitvijo SPZ) je urejen postopek obnove mej v naravi. Po tej določbi se dokončna meja na zahtevo lastnika zemljišča, sodišča ali po uradni dolžnosti obnovi v naravi na podlagi podatkov zemljiškega katastra, če je postala nespoznavna ali če lastnik meni, da mejnik ni postavljen v skladu s katastrskimi podatki o dokončni meji. Obnovo meje izvede geodetsko podjetje na podlagi zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru. Geodetsko podjetje o času izvedbe obnove obvesti lastnike. Geodetsko podjetje o obnovi meje v naravi sestavi zapisnik, v katerem navede, kdaj in na kakšnem način je bila meja opravljena ter katere podatke zemljiškega katastra je uporabilo za obnovo. Zapisnik se pošlje geodetski upravi. Geodetska uprava o opravljeni obnovi meje v naravi obvesti lastnike, obvestilo geodetske uprave pa se vroča po pravilih splošnega upravnega postopka. Lastnik lahko najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila geodetske uprave ali po dnevu, ko je zvedel za obnovo mej v naravi, vendar najkasneje šest mesecev od izvedbe obnove mej v naravi, vloži ugovor pri geodetski upravi, ki ga geodetska uprava, če ugovor ni utemeljen, zavrne z odločbo. Če pa je ugovor utemeljen, pa geodetska uprava sama označi meje po podatkih zemljiškega katastra ali naroči geodetskemu podjetju, da označi meje na pravilen način.

Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov, je bil postopek obnove mej v naravi uveden na zahtevo Občine B. med parcelo št. 985 in sosednjimi parcelami 1 ter 971/10, vse k.o. C.. K zahtevi je bil priložen zapisnik o mejni obravnavi, iz katerega je med drugim razvidno, da je mejnik v zemljiškokatastrski točki št. 609, ki označuje mejo med zgoraj navedenimi parcelami, dokončen ter, da je bil obnovljen po predhodnem elaboratu .... Na podlagi navedenega elaborata je bila izdana odločba, št. ... z dne 24. 3. 2003, ki je dokončna in pravnomočna, meja, urejena v zadnje citiranem postopku, pa je bila tudi vpisana v zemljiški kataster glede na določbo 33. člena ZENDMPE. Ob takšnih ugotovitvah in upoštevaje citirano določbo ZENDMPE je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil njegov ugovor zoper obvestilo o obnovi meje med parcelami št. 985, 1 in 971/10, k.o. C.. Tožnik tako ne more uspeti z ugovorom o obnovi zemljiškokatastrskih točk tako, kot izkazuje kopija katastrskega načrta, saj zakon izrecno predpisuje obnovo mej v naravi na podlagi zadnjih v kataster vpisanih podatkov, to pa so v obravnavanem primeru podatki, kot izhajajo iz odločbe, št. ... z dne 24. 3. 2003, oziroma elaborata .... Na drugačno odločitev v zadevi tako tudi ne more vplivati tožnikova navedba, da je s potrditvijo teh točk po odločbi z dne 24. 3. 2003 oškodovan zaradi premika ceste v njegovo zemljišče s parc. št. 971/10 ter, da trasa poti poteka sedaj drugače, kot izhaja iz prej veljavnega katastrskega načrta. Tožnik bi namreč moral že v postopku, končanem z odločbo z dne 24. 3. 2003, ki je bil uveden na njegovo zahtevo, izraziti svoje nestrinjanje z ureditvijo meje v tem delu in nato izdano odločbo izpodbijati z ustreznimi pravnimi sredstvi, če bi menil, da odločitev organa ni pravilna. V obravnavanem postopku obnove meje v naravi pa ugovorov, ki se nanašajo na samo predhodno ureditev meje, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne more uspešno uveljavljati.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba toženke pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je ZUS uporabilo na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1, ZUS-1 pa na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.