Jedro

Ko stranka v sodnem postopku uveljavlja neko pravico, pravni red od nje pričakuje, da bo to naredila skrbno.

Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem oziroma težave v njem (praviloma) ni(so) upravičen razlog za podaljšanje roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za podaljšanje roka. Gre za rok osem dni, v katerem bi moral toženec dopolniti predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov v smislu 2. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper tak sklep se pritožuje toženec in navaja, da je bil sklep, s katerim je bil pozvan k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, pooblaščencu vročen 23. 4. 2015, tako da je rok iztekel v času praznikov oziroma v ponedeljek 4. 5. 2015. Pooblaščenec v tako kratkem času s tožencem ni mogel vzpostaviti kontakta. Sodišče je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da toženec živi v neposredni bližini v K., a to še ni razlog za zavrnitev, saj toženec sicer izhaja iz Makedonije, kjer naj bi se v kritičnem času nahajal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo 2. odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče rok, ki ga je določilo, na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Merilo “opravičenosti razlogov“ je subjektivno – upoštevajo se osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka, dokazni standard pa je verjetnost. Zakon podaljševanju rokov ni naklonjen, saj podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave).

5. Ko stranka v sodnem postopku uveljavlja neko pravico, pravni red od nje utemeljeno pričakuje, da bo to naredila skrbno. Vloge, ki jih stranke vlagajo v postopku, morajo biti zato popolne (105. člen ZPP). K popolnosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodi tudi izjava o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju družinskih članov. Da zakon do stranke ne bi bil nesorazmerno strog ter pomanjkljivosti in spodrsljajev ne bi sankcioniral s takojšnjim zavrženjem vloge, daje možnost, da stranke pomanjkljivosti v dodatnem roku odpravijo (108. člen ZPP). A ta rok je v prvi vrsti namenjen odpravi pomanjkljivosti, ni pa ga mogoče razlagati tako, da stranko odvezuje dolžnosti, da pred vložitvijo vloge na sodišče svojo vlogo skrbno in popolno sestavi.(1) Izhajajoč iz opisanega, višje sodišče najprej pojasnjuje, da je bil osemdnevni rok za dopolnitev predloga, četudi je bil sklep vročen pred prazniki, razumen.

6. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki z izpodbijanim sklepom podaljšanju tega roka ni ugodilo, pa pravilno upošteva gornja izhodišča. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pritožnik v predlogu ni navedel ničesar takšnega, kar bi sodišču sploh omogočilo oceno, ali so za podaljšanje roka podani opravičeni razlogi.

7. Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem oziroma težave v njem tudi sicer (praviloma) ni(so) upravičen razlog za podaljšanje roka. Poleg tega pravice stranke do izjave ni mogoče razumeti ločeno od pravic in ravnanj njenega pooblaščenca. Vsa pravdna dejanja pooblaščenca (tako aktivna kot pasivna) učinkujejo neposredno v sferi stranke (92. člen ZPP). Okoliščina, da stranko zastopa pooblaščenec, ne sme povzročiti bremen nasprotni stranki ali zastojev v postopku.(2)

8. V zvezi s pritožbenima trditvama, da toženec “izhaja iz Makedonije, kjer naj bi se v kritičnem času nahajal“, pa višje sodišče pojasnjuje, da gre za pritožbeni novoti, ki ju zato ni mogoče upoštevati (1. odstavek 337. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Poleg tega pa sta tudi te trditvi povsem splošni.

Toženec torej ni niti pojasnil če, kako in kolikokrat je pooblaščenec poskusil stopiti v stik z njim, koliko časa je bil toženec odsoten (če je bil, v pritožbi je namreč navedeno, da “naj bi bil“); poleg tega ni predlagal izvedbe prav nobenega dokaza, da bi sodišču omogočil s stopnjo verjetnosti presoditi utemeljenost razlogov.

9. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Op. št. (1): Tako tudi: Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Cp 1072/2014 z 20. 5. 2014. Op. št. (2): Tako tudi: Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2199/2010 z 28. 7. 2010.