Jedro

Morebitne pomanjkljivosti v izvedenčevem izvidu odpravlja sodišče z zaslišanjem izvedenca, kar spada v fazo dokazovanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v I. točki izreka glede zneska 1.548,00 EUR ter v III. točki izreka, potrdi.

II.Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.400,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek glede zneska 2.797,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka (III. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v I. točki izreka za znesek 1.548,00 EUR ter odločitev o stroških postopka v III. točki izreka. Navaja, da uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in znižanje prisojenega zneska odškodnine za 1.548,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Škoda izvira iz škodnega dogodka z dne 8. 8. 2018, ko je tovornjak s prikolico podrl (poškodoval) del ograje (z vrati) ob izvozu iz parkirišča tožeče stranke. Tožena stranka je zavarovalnica, ki je za nastalo škodo na ograji odgovorna iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Med pravdnima strankama dejstva glede odškodninske odgovornosti tožene stranke niso bila sporna.

5.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je voznik tovornjaka pri vzvratni vožnji iz dvorišča zadel v ograjo na dvorišču, nato pa se je z naknadnim manevriranjem in spreminjanjem smeri skušal rešiti stika z ograjo. Pri tem je na ograji povzročil še dodatne poškodbe, tako da je bila popolnoma uničena jeklena konstrukcija portala in vrat. Strošek sanacije celotne škode je bil ocenjen na 4.000,00 EUR. Ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe je bila ograja že amortizirana do 40 %, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo odškodnino v znesku 2.400,00 EUR.

6.Z nastopom zavarovalnega primera nastane za oškodovanca lastna pravica zahtevati povrnitev škode od zavarovalnice. Po pravilu o direktni tožbi1 je zavarovalnica zavezana povrniti oškodovancu škodo le, če je zavarovanec, to je povzročitelj škode, zanjo odgovoren.2

7.Tožena stranka se je v postopku pred sodiščem prve stopnje branila z ugovorom, da ni vsa vtoževana škoda nastala kot posledica škodnega dogodka z dne 8. 8. 2018. Svoj ugovor je opirala na ugotovitev, da je bil steber panelne ograje potisnjen v nasprotno smer od smeri gibanja tovornega vozila, kot je bilo to označeno na skici nezgode, ki je bila del Poročila o prometni nezgodi (priloga B2). Izvedenec je v izvedenskem mnenju po vpogledu v skico nezgode ugotovil, da je do škodnega dogodka prišlo pri vzvratni vožnji tovornega vozila s prikolico ter podal mnenje, da pri takšnem načinu vožnje niso mogle nastati vse ugotovljene poškodbe. Ker je izvedenec mnenje glede obsega poškodb oprl na predpostavko, da je do nezgode prišlo pri vzvratni vožnji iz dvorišča, je bila ta predpostavka postavljena pod vprašaj pri zaslišanju izvedenca. Ne gre torej za prekoračitev trditvene podlage strank, temveč za razčiščevanje morebitnih pomanjkljivosti v izvidu. Te pomanjkljivosti odpravlja sodišče z zaslišanjem izvedenca, kar spada v fazo dokazovanja.3 Izvedenec je nato na zaslišanju pojasnil, da je mogoče, da je prišlo pri trku do sprijema vozila z ograjo, zaradi česar je voznik po trku z vožnjo naprej in nazaj manevriral z vozilom, pri čemer je nastal takšen obseg poškodb, kot razviden iz fotografij v spisu.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot življenjsko sprejemljivo ugotovilo, da voznik tovornjaka potem, ko je že "stisnil" ograjo, ni nadaljeval vožnje v isti smeri, temveč se je s popravki smeri skušal odmakniti od ograje. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, podkrepljena s splošnimi življenjskimi izkušnjami, je prepričljivo obrazložena. Skica nezgode na Poročilu o prometni nezgodi, na kateri je vrisana smer gibanja vozila pred trkom, ne izključuje možnosti, da je voznik po trčenju na opisan način (z vožnjo naprej in nazaj) manevriral z vozilom. Gre namreč zgolj za skico,4 torej za nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami narisan prikaz trčenja. Ni utemeljen niti pritožbeni očitek, da bi bilo tak potek dogodkov mogoče ugotoviti le z rekonstrukcijo dogodka, saj naše civilno procesno pravo dokazne vrednosti posameznih dokazov ne predpisuje. Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, svojo presojo pravilno oprlo na uspeh celotnega dokaznega postopka ter jo podkrepilo s sklicevanjem na splošne življenjske izkušnje.

9.Tožena stranka je ugovor, da sta bila okvir vrat in sosednji kovinski steber panelne ograje že predhodno močno poškodovana, utemeljevala tudi na trditvi, da so bile na njima vidne stare poškodbe, rja in deformacija kovine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisnika o ogledu škode (priloga B2) ni razvidno, katere poškodbe izkazujejo korozijo in katere ne. Po vpogledu v fotografije v spisu je ugotovilo, da je rjo videti na fotografijah stebrička, ki je bil poškodovan v škodnem dogodku. Ker je zavarovalnica ogled, na katerem so bile fotografije posnete, opravila šele tri tedne po dogodku, je sklenilo, da pojav rje na poškodovanih mestih ne utemeljuje sklepa, da gre za rjo zaradi predhodno nastalih poškodb.

10.Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje v pritožbi izpodbija s sklicevanjem na fotografije v spisu ter na izvedensko mnenje izvedenca A. A. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je iz fotografij v spisu razvidno, da je bila ograja na nekaterih delih zarjavela. Iz fotografij pa ni mogoče ugotoviti, da bi bila predhodno poškodovana. V izvedenskem mnenju je izvedenec sicer navedel, da je na fotografijah v spisu vidnih več zarjavelih poškodb, kar nakazuje na staro zarjavelo stanje zaradi predhodno nastalih poškodb, vendar pa je v nadaljnjem dokaznem postopku dopustil možnost, da so vse poškodbe nastale kot posledica škodnega dogodka z dne 8. 8. 2018. Tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke izhaja, da bilo delno zarjavela vrata treba pobarvati, da pa niso bila predhodno poškodovana. Pri tem je mogoče dodati, da je bila amortizacija ograje (s tem pa tudi pojav rje) že upoštevana pri določitvi višine prisojenega zneska. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka s pritožbenimi navedbami ni uspela izpodbiti dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje.

11.Pritožba tožene stranke po povedanem ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

2A. Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 889.

3Smiselno drugi odstavek 254. člena ZPP.

4Glej SSKJ "skica": kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami.