Jedro

Izjava solastnika, da ne uveljavlja predkupne pravice, ne spada med listine, ki morajo biti priložne zemlijškoknjižnemu dovolilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vloga z dne 12.11.2020 (dopolnitev pritožbe) se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelj P. d.o.o. je1 predlagal vknjižbo (so) lastninske pravice v svojo korist, na podlagi pogodbe o vlaganjih z dne 25.2.2020, sklenjene z nasprotnima udeležencema in P. P.. Prvostopenjsko sodišče (sodniška pomočnica) je vpis dovolilo. N. N. in K.G. (v nadaljevanju tudi udeleženki in pritožnici), ki sta priglasili udeležbo v postopku že pred izdajo sklepa o vpisu, sta zoper sklep o vpisu ugovarjali.

2. Z izpodbijanim sklepom2 je prvostopenjsko sodišče njuno udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku dopustilo (točka 1 izreka), njun ugovor zavrnilo (točka 2 izreka) ter odločilo, da krijeta sami svoje stroške postopka (točka 3 izreka). Ugotovilo je, da njuna pravica do izjave ni bila kršena, izrazilo stališče, da njuna predkupna pravica ni bila kršena, ker ne gre za prodajo solastninskih deležev, temveč za razpolaganje s pravico, za katero ni potrebno soglasje solastnikov, ter navedlo, da bi morali udeleženki v vsakem primeru svojo zatrjevano predkupno pravico uveljavljati v pravdnem postopku in ne v zemljiškoknjižnem postopku. Zavrnilo je tudi ugovorni očitek, da bi moralo pridobiti njuno izjavo o neuveljavljanju predkupne pravice. Sklicevalo se je na 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po katerem je zemljiškoknjižno sodišče pri prodajnih pogodbah dolžno preveriti ali na nepremičninah obstaja predkupna pravica občine in ali jo ta uveljavlja, pri ostalih zakonitih predkupnih pravicah pa ne. Ostale ugovorne navedbe, s katerimi sta zatrjevali navideznost pogodbe, češ da ta prikriva prodajno pogodbo, je štelo za pravno nepomembne, ker jih morata udeleženki uveljavljati v pravdi.

3. Proti sklepu o zavrnitvi ugovora se pritožujeta udeleženki po pooblaščencu. Izpodbijata odločitev iz 2. in 3. točke izreka. V obsežni pritožbi očitata prvostopenjskemu sodišču številne kršitve procesnega in materialnega prava, ustave in konvencijskih pravic. Očitata mu: -da je zmotno štelo, da ni dolžno preverjati kršitev predkupne pravice udeleženk, -da je zmotno štelo, da listina, ki je podlaga za vpis, ni prodajna pogodba;3 -da je opustilo vročitev vloge enega izmed nasprotnih udeležencev udeleženkama;4 -da je upoštevalo prepozno vlogo nasprotne udeleženke A. A.,5 -da je udeležence neenakopravno obravnavalo6 ter da se ni opredelilo do bistvenih navedb udeleženk7. Zaradi bistvenih kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in prvim odstavkom 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), je sklep absolutno neveljaven.

Zatrjujeta in obrazlagata, da imata predkupno pravico na predmetnih nepremičninah ter da jima je bila ta pravica kršena. Predkupna pravica Republike Slovenija je bila upoštevana, njuna pravica pa ne. Pogodbi o vlaganju je bila priložena izjava Ministrstva za kulturo glede uveljavljanja predkupne pravice države na teh nepremičninah. Država te pravice ni uveljavljala. Že samo dejstvo o predložitvi izjave izkazuje, da je predlagatelj očitno sam štel, da pogodba o vlaganju sproži predkupno pravico. Sodišče s svojimi razlogi ni odgovorilo na njune očitke, da niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, saj iz pogodbe o vlaganju ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.

V nadaljevanju obrazlagata naravo pogodbe o vlaganju. Sodišču očitata, da ni obrazložilo svojega stališča, da pri tej pogodbi ne gre za prodajo solastninskih deležev, temveč za razpolaganje s pravico, za katero ni potrebno soglasje solastnikov. Zatrjujeta, da ima ta pogodba elemente menjalne pogodbe. Nasprotna udeleženca v zameno za stvarni vložek pridobita poslovni delež v družbi P. d.o.o. Menjalna pogodba je po stališču sodne prakse vsebinska pogodba, ki je sestavljena iz dveh prodajnih pogodb. Sodišče se ni vsebinsko opredelilo do njunih navedb iz vloge z dne 29.5.2020. Očitke v zvezi s kršitvijo pravice do izjave je zavrnilo s pavšalno navedbo, da jima je bil sklep o vpisu vročen, da sta bili seznanjeni s postopkom, da njuna pravica do sodelovanja v postopku in druge procesne pravice niso bile kršene. Sodišče udeleženkama ni vročilo vseh vlog, ki so bile obravnavane v postopku, prezrlo je njune navedbe v zvezi z neizpolnjenostjo pogojev za dovolitev vpisa.

Sodišču očitata tudi, da se je sklicevalo na prepozno vlogo A. A., ki po vsebini predstavlja odgovor na ugovor. Njenih navedb ni opredelilo kot neupoštevnih, temveč jih je očitno kot relevantne upoštevalo, saj ni videti utemeljenega razloga, zakaj bi jih sicer povzemalo. Dopolnitev ugovora je bila zavedena v spis 23.9.2020, vloga pa je datirana z 22.9.2020. Glede na to, da je poziv v elektronski spis zaveden z dne 27.8.2020, je utemeljeno sklepati, da je bil na ta datum vročen udeležencem in se je iztekel 4.9.2020. To vlogo bi moralo sodišče zavreči in je ne bi smelo vsebinsko obravnavati. Ta vloga jima nikoli ni bila vročena v izjavo, čeprav jo je sodišče vsebinsko obravnavalo ter nanjo oprlo svojo odločitev. V nadaljevanju odgovarjata na trditve nasprotne udeleženke iz te vloge.

Sodišču očitata, da je favoriziralo predlagatelja in pristransko odločilo. To utemeljujeta s trditvami, da je nasprotna udeleženka A. A. sodnica ter da sodišče njene prepozne vloge ni zavrglo.

4. Udeleženki sta 12.11.2020 vložili vlogo v pritožbenem postopku, s katero sta dopolnili svojo pritožbo.

5. Vloga z dne 12.11.2020 (dopolnitev pritožbe) je prepozna. Udeleženki sta sklep o zavrnitvi ugovora prejeli 6.10.2020, dopolnitev pritožbe pa vložili po preteku petnajstdnevnega pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče je zato dopolnitev pritožbe zavrglo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožba je zelo obsežna, a brez utemeljenih razlogov. Pritožbeno sodišče zavrača vse očitke o procesnih kršitvah, ker so neutemeljeni. Nekorektna in brez podlage je trditev o favoriziranju predlagatelja, ker je nasprotna udeleženka sodnica. Udeleženki to utemeljujeta s trditvijo, da je sodišče upoštevalo njen prepozen odgovor na ugovor, kar sploh ne drži. Nasprotni udeleženki je bil vročen ugovor udeleženk 15.9.2019 (s fikcijo) in je nanj odgovorila v roku, ki ji ga je določilo sodišče. Poleg tega sodišče ni oprlo svoje odločitve na njene navedbe iz odgovora. S sklicevanjem na njeno intervencijo v nekem drugem sodnem postopku, ki teče pred drugim sodiščem, te kršitve nista izkazali. Sodišče prve stopnje je omogočilo udeleženkama, da sodelujeta v postopku. Imeli sta enake pravice kot ostali udeleženci. Vročilo jima je sklep o dovolitvi vpisa, dopustilo njuno udeležbo in odločalo o njunem ugovoru. Nevročitev odgovora na ugovor udeleženkama ne predstavlja zatrjevane kršitve, saj sodišče prve stopnje ni oprlo grajane odločitve na navedbe nasprotne udeleženke. Korektno se je opredelilo do vseh bistvenih navedb ugovora. To velja tudi za očitke udeleženk, da se sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa ni vsebinsko opredelilo do njunih navedb, podanih v vlogi z dne 29.5.20208. Ni bilo pa dolžno odgovarjati na argumente, s katerimi sta utemeljevali trditve, ki niso bistvene za odločitev. Sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in je zmožen preizkusa. Utemeljene niso niti trditve o kršitvah Ustave in EKČP. 8. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju o dovolitvi vpisa se ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnih naslovov. V konkretnem primeru je pravni naslov pogodba o vlaganjih, ki je potrditvah udeleženk neveljavna zaradi kršitve njunih predkupnih pravic. Grajano stališče prvostopenjskega sodišča, da njuni predkupni pravici nista bili kršeni, ne more vplivati na odločitev. Tudi, če bi se pri tem zmotilo, bi bila odločitev enaka. Pravilno jima je pojasnilo, da bi morali v vsakem primeru zatrjevano predkupno pravico uveljavljati v pravdi. Iz tega razloga so pravno nepomembne vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pravno naravo pogodbe o vlaganjih ter njeno veljavnost in na predkupno pravico udeleženk.

9. Pravilno je tudi stališče sklepa v zvezi s potrdilom o neuveljavljanju predkupne pravice. Zakonite predkupne pravice solastnikov niso ovira za vpis.9 Izjava solastnika, da ne uveljavlja predkupne pravice, ne spada med listine, ki morajo biti priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu. Po ZZK-1 so ovira za vpis le zakonite predkupne pravice, ki so določene v javnem interesu.10

10. Zato in ker ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi drugim odstavkom 42. člena ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Pri v uvodu navedenih nepremičninah. 2 Ki je bil izdan 6.10.2020 in ne 6.11.2010, kot je to napačno navedeno v uvodu sklepa. 3 Kar potrditvah pritožbe predstavlja kršitev 66. člena SPZ in 148. člena ZZK-1. 4 Kar potrditvah pritožbe predstavlja kršitev iz 22. člena Ustave RS, kršitev načela kontradiktornosti in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. 5 Kar potrditvah pritožbe predstavlja kršitev drugega odstavka157. člena ZZK-1 in prvega odstavka158 ZZK-1 ter kršitev iz 22. člena Ustave RS. 6 Kar potrditvah pritožbe predstavlja kršitev iz 22. in 23. člena RS. 7 Kar potrditvah pritožbe predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. 8 Glej drugi odstavek k točki 1. 9 V primeru, da je s prodajno pogodbo predkupna pravica solastnika kršena, jo mora predkupni upravičenec uveljavljati v pravdi. 10 Glej 38. člen ZZK-1.