Jedro

Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in tudi ne zaradi primernosti kazni.

Izrek

Zahteva obsojenega za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obsojeni spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 3. odst. 166. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen treh let zapora.

Obsojenec je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V njej uveljavlja, da je sodišče druge stopnje izpovedbi prič, ki sta potrdili njegov zagovor, obrnilo zoper njega tako, da naj bi se z zaslišanjem teh prič, na katere se je skliceval, izkazalo, da njegov zagovor ni resničen. Poleg tega meni, da bi zlati predmeti kot dokazni material morali biti na glavni obravnavi, ko je izvedenec ocenjeval te predmete. Več kot 80 predmetov je bilo zaseženih in bi jih izvedenec moral oceniti. Resnična naj bi tudi ne bila izjava javnega tožilca, da je vlomil v zlatarno, ki je bila zaščitena z alarmom, kajti alarm ni bil priklopljen, ker so zlatarno adaptirali. Iz teh razlogov obsojenec sklepa, da je sodišče druge stopnje storilo napako z izrekom tako visoke kazni, zato predlaga, da vrhovno sodišče izrečeno sodbo še enkrat pretehta in jo reši v njegovo korist. Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Iz obrazložitve sodbe sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da bi priči nista izpovedali drugače, kot je v teh sodbah navedeno. Sodišči se na pričevanje prve priče nista oprli, glede priče V. T. pa sta povzeli njeno izpovedbo, da se ne spominja verižice, ki bi naj bila zlata ter da vsakič opravi preizkus, ali gre za zlat predmet, pred stranko. Niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje v tej zvezi ni kršilo določb kazenskega postopka, kot to uveljavlja obsojenec.

Kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi bila storjena v zvezi z izvedenčevim delom ni predvidena med kršitvami določb kazenskega postopka, ki se upoštevajo v postopku za izreden preizkus pravnomočne sode po 427. členu ZKP. Poleg tega izvedenec sporne verižice, za katero obsojenec zatrjuje, da ni bila zlata, sploh ni mogel pregledati, ker te verižice ni bilo več.

Ostali obsojenčevi ugovori se nanašajo na vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja, česar pa v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno uveljavljati, kar velja tudi za vprašanje primernosti izrečene kazni.