Jedro

Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice.

Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema.

Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico. Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov.

Zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožbe zoper 2. točko izreka se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbe v zvezi s točko 3.2 in 3.3 sklepa sodišča prve stopnje se zavržejo.

III. Upnika banka A. in Republika Slovenija, Ministrstvo za Finance, FURS, Finančni urad ..., sama nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev v 2. točki izreka med drugim ugotovilo, da so priznane terjatve in ločitvene pravice pritožnikov, in sicer v drugi alineji terjatev upnika banka Z. d. d. za plačilo 113.190,03 evrov in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na parcelah št. 1, 2, 3, 4 in 5, vse k. o. X, last dolžnika do polovice, v tretji alineji terjatev upnika banka A. za plačilo 11.459,87 evrov in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na parcelah št. 6 in 7 k. o. X., last dolžnika do polovice, v štirinajsti alineji pa terjatev upnika RS MF DURS, DU ..., za plačilo 303.690,50 evrov in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na parcelah št. 7, 8, 9, 6, 5 in 4, vse k. o. X., last dolžnika do polovice, glede vseh navedenih nepremičnin pa je bilo upraviteljici še naloženo, da priznane terjatve prednostno plača iz tega premoženja. V točki 3.2 izreka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izločitvena upnica L. izvirno pridobila lastninsko pravico na solastnem deležu do ½ celote nepremičnin, med drugim tudi na parcelah št. 2, 1, 7, 9, 8 in 6, vse k. o. X., v točki 3.3 pa je upraviteljici (sicer povsem brez potrebe – primerjaj 2. točko 1. odstavka in 3. odstavek 309. člena ZFPPIPP) naložilo, da izločitveni upnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.

2. Zoper te odločitve so se navedeni upniki pravočasno pritožili, in sicer glede priznanja ločitvene pravice na nepremičninah, ki so last dolžnika le do polovice, pri čemer se pritožba upnika banka Z. d. d. nanaša na parcele št. 1, 3 in 8, vse k. o. X., pritožba banke A. se nanaša na obe v prejšnji točki navedeni parceli, pritožba RS MF FURS Finančni urad Celje (prej DURS, DU ...) pa se nanaša na parcele št. 7, 8, 9 in 6, vse k. o. X. Navajajo, da je upraviteljica glede navedenih parcel tako v osnovnem kot v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev podala izjavo, da upnikom priznava ločitveno pravico na teh parcelah, ki so last dolžnika do celote, šele v končnem seznamu preizkušenih terjatev pa je svojo izjavo spremenila in navedla, da so priznane terjatve zavarovane na teh parcelah, ki so last dolžnika le do polovice. Pri tem pa tudi ne bi smela priznati izločitvene pravice L., saj so bile nekatere od teh parcel pridobljene z dedovanjem stečajnega dolžnika in ne predstavljajo skupnega premoženja, sklep je tako nepravilen tudi v točki 3.2 izreka. Drugo navedeni upnik pa še dodaja, da mu je bila s takim ravnanjem upraviteljice odvzeta možnost ugovora zoper priznano izločitveno pravico.

3. Upraviteljica se je o pritožbah izjasnila in navedla, da so ji nekatere okoliščine znane šele sedaj, zato bi bilo utemeljeno sklep o preizkusu terjatev razveljaviti in postopek preizkusa terjatev vrniti v fazo priprave osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

4. Pritožbe zoper točki 3.2 in 3.3 izreka sklepa sodišča prve stopnje niso dovoljene, v preostalem delu (glede 2. točke izreka) pa niso utemeljene.

5. Pritožbene navedbe, da je glede v 2. točki te obrazložitve navedenih parcel (v nadaljevanju: sporne parcele) upraviteljica v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev navedla, da so v celoti last stečajnega dolžnika, so pravilne. Enako je navedla tudi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev. Šele iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je del sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, pa izhaja, da so terjatve upnikov zavarovane na navedenih parcelah, ki pa so last stečajnega dolžnika le do polovice.

6. L. je na spornih parcelah pravočasno prijavila izločitveno pravico, ki je bila v postopku prav tako preizkušena. Že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upraviteljica jasno navedla, da izločitveno pravico priznava. Ali je izločitveno pravico smela priznati ali ne, ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Izjava o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah je v pristojnosti upravitelja (61. člen ZFPPIPP) in sodišče vanjo ne sme posegati. ZFPPIPP pa upnikom daje možnost, da če menijo, da prijavljena terjatev ali pravica ne obstaja, vložijo ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice (63. člen ZFPPIPP v zvezi s 303. členom ZFPPIPP). To možnost so imeli tudi vsi pritožniki, pa nobeden od njih ni vložil ugovora o prerekanju izločitvene pravice. Tak ugovor sme vložiti vsak upnik, ki je upnik v smislu 57. in 58. člena ZFPPIPP, in tudi druge stranke glavnega postopka osebnega stečaja, kot jih določa 385. člen ZFPPIPP. Pravni interes za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic daje že zakon; dejstvo, da je upniku priznana terjatev in ločitvena pravica, tega pravnega interesa ne odvzema. Zato je napačna pritožbena trditev, da upnik, ki mu je ločitvena pravica priznana, nima pravnega interesa za vložitev ugovora o prerekanju terjatev. Vsi upniki, s tem pa tudi vsi pritožniki, so imeli možnost pregledati celoten osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen. Če tega niso storili, to posledično pomeni, da niso nasprotovali izjavi upraviteljice glede prijavljenih izločitvenih pravic upnice L. in da so jo vzeli za pravilno. Ker nobeden od pritožnikov ni vložil ugovora o prerekanju terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more ugovarjati pravilnosti sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v delu, ki se nanaša na L. priznano izločitveno pravico. Le upnik, ki pravočasno vloži ugovor o prerekanju terjatev, če pa ta ugovor ni upoštevan v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev, lahko ugovarja zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, česar pritožniki prav tako niso storili (ker ugovora niso vložili še v času za ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, navedenih v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, tak ugovor zanje niti ni bil možen – primerjaj 66. člen v zvezi s 303. členom ZFPPIPP), sme vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic.

7. Ker pritožniki niso vložili ugovora o prerekanju terjatev, že iz tega razloga ni dopustna njihova pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev in jo je treba zavreči. Pravilnosti odločitve upraviteljice, ki je priznala izločitveno pravico na spornih parcelah, se v tem postopku ne sme preizkušati, niti po pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, pritožniki pa so tako ali tako imeli možnost, da sami prerekajo izločitveno pravico, a tega niso storili, kar bi bilo ustrezno pravno sredstvo za dosego cilja, ki ga sedaj neutemeljeno in brez podlage v zakonu skušajo izkoristiti preko pritožbe zoper sklep o preizkusu.

8. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (1. odstavek 19. člena ZFPPIPP). Pomembno je torej, da gre za premoženje stečajnega dolžnika, stečajnemu upravitelju pa se lahko naloži le prodaja premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov iz tega premoženja (1. odstavek 304. člena ZFPPIPP). Upraviteljica je priznala izločitveno pravico, prerekal pa je tudi ni nobeden od upnikov, zato gre za priznano izločitveno pravico L. (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP v zvezi s 303. členom ZFPPIPP). Iz tega pa tudi izhaja, da ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato upraviteljici ni mogoče naložiti prodaje premoženja v deležu, ki stečajnemu dolžniku ne pripada, posledično seveda tudi ne poplačila upnikov. Res je vsaj nenavadno, da upraviteljica že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ni navedla, da so sporne nepremičnine last stečajnega dolžnika le do ene polovice. Tudi če je upraviteljica imela težave z ugotavljanjem, kaj spada v stečajno maso, in je šlo za kompleksen preizkus terjatev, to še ne pomeni, da bi bilo mogoče preizkus terjatev vrniti v fazo pred sestavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Navedeni razlogi so lahko razlog le za podaljšanje roka za izdelavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev, "popravni izpit" v postopku preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic pa ni dopusten. Roki za ugovore so potekli, obveznost in čas sestave osnovnega seznama preizkušenih terjatev ter dolžino rokov za ugovore določa zakon. Kdor je zamudil rok za vložitev predloga, izjave ali ugovora, jih po poteku roka ne more več dati ali vložiti (3. odstavek 121. člena ZFPPIPP).

9. Četudi upraviteljica ni že v osnovnem in dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev navedla, da so sporne parcele v lasti stečajnega dolžnika le do ene polovice, kar je navedla šele v končnem seznamu preizkušenih terjatev, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sporne parcele ne spadajo v stečajno maso, ker niso premoženje stečajnega dolžnika, zato tudi ločitvena pravica v smislu 19. člena ZFPPIPP lahko obstaja le na dolžniku lastni polovici nepremičnin, sodišče pa lahko upraviteljici naloži prodajo le tega deleža nepremičnin in poplačilo upnikov. Višje sodišče pa pritožnike opozarja, da zato, ker ločitvena pravica ne obstaja na delu nepremičnin, ki niso v lasti stečajnega dolžnika, to še ne pomeni, da bi pritožniki zato izgubili tudi zastavno pravico oziroma hipoteko na preostali polovici nepremičnin, ki so v lasti L., saj v SPZ ni navedeno, da bi šlo za avtomatično izgubo zavarovanja oziroma zastavne pravice ob prenosu lastništva nepremičnin na izviren način. Njihove terjatve so zavarovane enako kot prej, le prodaje in poplačila ne bodo mogli v celoti doseči v postopku osebnega stečaja. Dejstvo, da so sporne nepremičnine v zemljiški knjigi še vedno vpisane na stečajnega dolžnika, pri tem ne igra nobene vloge. Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic je namreč listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice do ene polovice na L. (3. odstavek 309. člena ZFPPIPP), kar že samo po sebi pomeni, da pred njegovo pravnomočnostjo in vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga sploh ni mogoče, da bi se vpis že izvedel v zemljiški knjigi.

10. Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanih delih 2. točke izreka je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP), zato ni podlage, da bi bila pritožnika, ki sta zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka, upravičena do njihovega povračila. Poleg tega pa s pritožbama tudi nista uspela.