Jedro

Ker se overitev podpisa prodajalca na pogodbi o nepremičninah opravi le zaradi izvedbe v zemljiški knjigi, overitev za samo veljavnost pogodbe ni predpisana. Posledično očitana pomanjkljivost overitve podpisa prodajalca, ki se nanaša na popolnost razpolagalnega pravnega posla, ne predstavlja razloga ničnosti zavezovalnega pravnega posla.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 19. 6. 1975, ter zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke pri nepremičnini, parc. št. 761/6, vpisane na podlagi sodbe Okrajnega sodišča na Jesenicah P 20/2005 z dne 23. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 5231/2006 z dne 4. 7. 2007 in revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2008 z dne 14. 4. 2008, ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vpisom lastninske pravice v korist tožnice. Tožnici je sodišče naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je bilo o veljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1975 kot predhodnem vprašanju odločeno v postopku P 20/2005. Ker odločitev o predhodnem vprašanju nima učinka pravnomočnosti, bi moralo sodišče v obravnavanem postopku sámo preveriti okoliščine sklenitve pogodbe, zlasti, ali je bila kupnina plačana in ali je toženka nepremičnino vzela v posest. Iz pisma pokojnega J. Š. z dne 8. 11. 1981 jasno izhaja, da kupnina ni bila poravnana niti v pretežnem delu, poleg tega toženka zemlje ni vzela v posest, saj je prodajalec toženki sporočil, da je zemlja še vedno njegova. Vse te okoliščine bi moralo sodišče ugotoviti in šele potem bi lahko odločilo o tem, ali je pogodba z dne 19. 6. 1975 veljavna ali ne. Ne gre le za kršitev drugega odstavka 13. člena ZPP, temveč tudi za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba o o odločilnih dejstvih nima razlogov, razlogi glede predhodnega vprašanja pa so napačni. Če bi sodišče ugotovilo, da je pogodba z dne 19. 6. 1975 nična, bi se izkazalo, da je vpis lastninske pravice v korist toženke iz materialnopravnih razlogov neveljaven. Če je neveljavna/nična listina, na kateri temelji pravnomočna sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno listino, je nična tudi sodba, ki tako listino nadomešča. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane odločbe.

3. Toženka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O veljavnosti kupoprodajne pogodbe z dne 19. 6. 1975 se je kot o predhodnem vprašanju izreklo sodiščem v pravdnem postopku P 20/2005, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah. Pritožnica pravilno poudarja, sklicujoč se na določilo drugega odstavka 13. člena ZPP, da ima rešitev predhodnega vprašanja pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Zato ima tožnica vsekakor pravni interes za tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1975, saj o tem pravnomočno še ni bilo odločeno, odločitev o predhodnem vprašanju pa pravdnih strank, kot že rečeno, v nadaljnjih pravdnih postopkih ne veže. Razlogi, ki jih je v zvezi z zavrženjem (dela tožbe) navedlo sodišče prve stopnje, tako niso pravilni (1), vendar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep kljub temu potrdilo iz razlogov, ki sledijo.

6. Tožnica trdi, da je pogodba z dne 19. 6. 1975 nična zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki, ni bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ni bila overjena in predložena davčni upravi, kupnina ni bila plačana, niti toženka nepremičnine ni prevzela v posest. 7. Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kako drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 103. člena ZOR/86. člena OZ). Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je bila določena oblika, ne izhaja kaj drugega (70. člen ZOR/55. člen OZ). V času sklepanja sporne kupoprodajne pogodbe je Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (2) (9. člen) določal, da mora biti pogodba o prenosu lastninske pravice na zemljišču ali stavbi pisna, sicer nima pravnega učinka.

8. Kupoprodajna pogodba, ki sta jo predložili obe pravdni stranki, je bila sklenjena v pisni obliki (priloga A 5/B 2), v kateri je bil določen predmet pogodbe in cena. Ker se overitev podpisa prodajalca na pogodbi o nepremičninah opravi le zaradi izvedbe v zemljiški knjigi (3), overitev (4) za samo veljavnost pogodbe ni predpisana. V tožbi očitana pomanjkljivost overitve podpisa prodajalca, ki se nanaša na popolnost razpolagalnega pravnega posla, tako ne predstavlja razloga ničnosti zavezovalnega pravnega posla. Prav tako ničnostnega razloga ne predstavljajo okoliščine glede (ne)plačila kupnine, izročitve nepremičnine v posest toženki in (ne)predložitve pogodbe davčni upravi. Navedeni očitki se namreč nanašajo na vprašanje izpolnitve pogodbe, na samo veljavnost zavezovalnega pravnega posla pa ne vplivajo. Tako se izkaže, da tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe glede na podane trditve materialnopravno ni sklepčen, kar bi terjalo zavrnitev tožbenega zahtevka. Očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj je izpodbijana odločba v tem delu vsebovala jasne (četudi napačne) razloge, zato je bil tudi preizkus odločbe mogoč. Ker je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v tem delu zavrglo tožbo, tožnici v korist (zavrženje tožbe je milejše kot zavrnitev tožbenega zahtevka), pritožbeno sodišče v izpodbijano odločbo ni posegalo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 359. členom ZPP) in je potrdilo sklep o zavrženju tožbe (I. točka izreka).

9. Z izbrisno tožbo (II. točka izreka izpodbijane odločbe) je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke, ki je bila vpisana na podlagi sodbe Okrajnega sodišča na Jesenicah P 20/2005 z dne 23. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 5231/2006 z dne 4. 7. 2007 in revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2008 z dne 14. 4. 2008, izbris te vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu, kot so zapisani v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče strinja in k njim nima kaj dodati. Ni namreč dopustno, da bi tožnica s tožbo v novi pravdi lahko izpodbijala pravilnost in zakonitost pravnomočne sodne odločbe (5). Nasprotne pritožbene navedbe, ki tako stališče grajajo, so neutemeljene.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep (350. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP). Posledično pritožba zoper stroškovno odločitev ni utemeljena.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in je njena logična posledica (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Sodišče prve stopnje se nepravilno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 15. 12. 2011, opr. št. 303/2008, ker gre za drugačno procesno situacijo, kot v tu obravnavanem primeru.

(2) Uradni list FLRJ, št. 26/1954 s spremembami in dopolnitvami.

(3) Šinkovec, J., Tratar, B.: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, založba OZIRIS, 2001, stran 55. (4) Glede funkcije overovitve primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 23. 4. 1998. opr. št. II Ips 657/1996. (5) Dikcija zakonske določbe 243. člena ZZK-1 pri izbrisni tožbi predpostavlja iz materialnopravnega razloga neveljaven vpis, ki pa per se ni tak, če temelji na pravnomočni sodni odločbi. Tožba je tudi v tem delu nesklepčna.