Jedro

Registrski sklep, s katerim je bil opravljen vpis izbrisa toženca kot družbenika pri tožeči stranki, je zgolj deklaratorne narave in ima zgolj publicitetni učinek, tj. učinek v razmerju do tretjih. Takšen sklep pa ne oblikuje nobene določne pravice ali pravnega razmerja. Vpis v sodni register ima namreč konstitutivni učinek, torej učinek, ko bi z vpisom nastalo ali prenehalo neko korporacijsko razmerje, le takrat, ko to zakon posebej določa. Za vpis izstopa družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pa registrski sklep takšnih učinkov nima, ker tega zakon ni določil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče predlog tožene stranke za obnovo postopka, z dne 30.4.2014, zavrnilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v 15 dneh povrne 3.141,74 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to odločitev se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožila tožena stranka. Najprej je ponovila svoje navedbe iz prvostopnega postopka, da se je Pogodba o prodaji poslovnega deleža štela (zaradi neizpolnitve) s 17.6.2008 za razdrto, da je s tem tožencu prenehal status družbenika tožeče stranke z učinkom za nazaj (ex tunc), ker gre za obveznost iz pogodbe, ki je trenutna in ne za trajajočo obveznost. To je potrdilo tudi sodišče z izdajo registrskega sklepa, s katerim se je pri tožeči stranki vpisala sprememba, in sicer se je vpisal izstop toženca kot družbenika z datumom 17.6.2008, torej z istim datumom, kot je datum vstopa. S tem je sodišče kot registrski organ priznalo učinkovanje razdrtja Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z učinkom za nazaj, kar ima kot pravno posledico, da tožena stranka v času, na katerega se nanaša predmetni spor, in ko naj bi dala posojilo tožeči stranki, ni bila družbenik tožeče stranke. Z objavo registrskega sklepa je navedeni učinek skladno z 8. členom Zakona o sodnem registru postal zavezujoč za vse subjekte, tudi za sodišče. Zato je pravnomočen registrski sklep tudi zakoniti razlog za obnovo postopka. Tožena stranka se ne strinja z zaključki sodišča, da razdrtje pogodbe lahko učinkuje le za nazaj. Sodišče se ni z ničemer opredelilo do trditve tožene stranke, da so bile obveznosti iz Pogodbe o prodaji poslovnega deleža trenutne. Takšno učinkovanje razdrtja pogodbe s trenutnimi obveznostmi je potrdila že sodna praksa, primeroma Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 77/2007. Sodišče ni utemeljilo svoje odločitve, da lahko razdrtje takšne pogodbe učinkuje le za naprej, zato se sklepa ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). S tem, ko ni sprejelo učinkovanja razdrtja pogodbe za nazaj, je zmotno uporabilo tudi določbo 111. člena OZ, ki določa učinke razvezanih pogodb. Ker je bilo zahtevku zoper toženo stranko ugodeno izključno zaradi tega, ker naj bi bila v času spornih transakcij oziroma dajanja posojil družbenik tožeče stranke, in ker je status družbenika za toženo stranko razveljavljen z učinkom za nazaj, je potrebno razveljaviti tudi vse pravne posledice družbeništva.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavani predlog za obnovo postopka je tožena stranka vložila na podlagi 10. točke 394. člena ZPP, ker naj bi izvedela za nova dejstva oziroma našla in pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Kot nov dokaz je navedla registrski sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici Srg 1, z dne 22.11.2013, kot novo dejstvo pa dejstvo, ki izhaja iz tega sklepa, da je pridobila in izgubila status družbenika pri tožeči stranki dne 17.6.2008, kar pomeni, da v času izplačila in vrnitve posojila naj ne bi bila več njen družbenik.

Relevantno vprašanje za odločitev o tem izrednem sredstvu je torej le, ali ima navedeni registrski sklep kakršnekoli učinke, ki bi, če bi ta registrski sklep sodišče poznalo že v prvostopnem postopku, pripeljali do drugačne, za toženo stranko ugodnejše odločitve. Tožena stranka je v postopku, ki je bil pravnomočno zaključen, že zatrjevala, da veljajo učinki razveze pogodbe o prenosu poslovnega deleža za nazaj, oziroma da poslovnega deleža ni pridobila, in da torej sploh ni bila družbenik tožeče stranke. Do tega se je (pritožbeno) sodišče že opredelilo, in to ne more biti več predmet obravnavanja pri izrednem sredstvu, kot je obnova postopka. Zato so tudi neutemeljeni očitki, da se prvostopno sodišče do svoje odločitve o tem, da lahko razdrtje takšne pogodbe učinkuje le za nazaj, v izpodbijanem sklepu ni posebej opredelilo.

Pritožbeno sodišče povsem soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je registrski sklep, s katerim je bil opravljen vpis izbrisa toženca kot družbenika pri tožeči stranki, zgolj deklaratorne narave in ima zgolj publicitetni učinek, tj. učinek v razmerju do tretjih. Takšen sklep pa ne oblikuje nobene določne pravice ali pravnega razmerja. V konkretnem primeru ta registrski sklep ni povzročil, da je toženec že s 17.6.2008 prenehal biti družbenik. Vpis v sodni register ima namreč konstitutivni učinek, torej učinek, ko bi z vpisom nastalo ali prenehalo neko korporacijsko razmerje, le takrat, ko to zakon posebej določa (prvi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru, ZSreg). Takšne posledice zakon predpisuje npr. glede ustanovitve gospodarske družbe (v 5. členu), glede spremembe statuta delniške družbe (332. člen ZGD-1) ipd.. Za vpis izstopa družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pa registrski sklep takšnih učinkov nima, ker tega zakon ni določil. Nov dokaz, ki ga tožena stranka uveljavlja kot obnovitveni razlog, torej ne more vplivati na pravnomočno odločitev o tem, da je bil toženec v času, ko je dajal posojila tožeči stranki, njen družbenik.

Na podlagi navedenih ugotovitev je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo in pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).