Jedro

Kazenska ovadba in izjave prič, ki jih policija zbere v skladu z določili 148. člena ZKP, niso dokazi, ki bi se iz spisov izločali, razen v primerih, ki jih določa 83. člen ZKP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, in uradni zaznamek in zapisnik o sprejemu ustne ovadbe nista bila pridobljena nezakonito ali s kršitvijo določb kazenskega postopka ali s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ter zato ne predstavljata nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A.H. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II K 17153/2014 z dne 17. 2. 2015 na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog za izločitev dokazov, ki ga je vložil zagovornik obdolženega A.H., in sicer za izločitev uradnega zaznamka z dne 23. 11. 2013 in zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 26. 11. 2013. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot navaja uvodoma v pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo. Pri tem je pravilno pojasnilo, da kazenska ovadba in izjave prič, ki jih policija zbere v skladu z določili 148. člena ZKP, niso dokazi, ki bi se iz spisov izločali, razen v primerih, ki jih določa 83. člen ZKP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, in da uradni zaznamek in zapisnik o sprejemu ustne ovadbe nista bila pridobljena nezakonito ali s kršitvijo določb kazenskega postopka ali s kršitvijo z ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ter da zato ne predstavljata nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti.

5. Takšnim razlogom pritožba obdolženčevega zagovornika nasprotuje. Trdi, da bi bila obdolžencu kršena minimalna pravna jamstva iz točke d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah v povezavi s pravnimi jamstvi iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, če bi sodišče izjavo oškodovanca D.Š. želelo uporabiti kot dokaz v sodnem postopku, saj je slednji umrl, obrambi pa ni bila dana možnost, da bi ga neposredno zaslišalo in obdolženec se z njim ni mogel soočiti.

6. Na te pomisleke pa je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v svojem sklepu, ko je pojasnilo, da ni zakonske podlage za izločitev navedenih listin, da pa bosta imela obdolženec in zagovornik v postopku možnost glede oškodovančevih obremenilnih navedb zaslišati predlagane priče in v zvezi s tem predlagati dokaze ter se izjaviti o obremenilnih dejstvih in dokazih, tako pa bo obdolžencu dana možnost, da se učinkovito brani. Navedeni listini, ki bi ju bilo potrebno po oceni pritožbe izločiti, nista dokaz v kazenskem postopku, kot je pravilno obrazložilo, sodišče pa bo o tem, ali je očitek, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, utemeljen, presojalo na podlagi zbranih in predlaganih dokazov, ki jih bo izvedlo, ne pa na podlagi uradnega zaznamka in zapisnika o sprejemu ustne ovadbe.

7. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornika obdolženca pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o predlogu za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.