Jedro

Za odločitev v predmetnem sporu glede transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas je temeljna ugotovitev, ali so pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko bile sklenjene zaradi začasno povečanega obsega dela, ali je šlo pri toženi stranki za običajen, pričakovan obseg dela, kar zatrjuje pritožba. Samo če delodajalec dokaže, da je ob sklenitvi pogodbe že obstajal povečan obseg dela, glede na običajen obseg dela, bi bilo mogoče ugotoviti obstoj takšnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški do nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 29. 12. 2014 sklenjena med tožečo in toženo stranko za delovno mesto natakarice za nedoločen čas; da se aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2015 razveljavi; da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo dne 6. 11. 2015, temveč še traja z vsemi pravicami in obveznostmi, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 12. 2014; da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ od 7. 11. 2011 dalje do odločitve sodišča prve stopnje, ji za isto obdobje obračunati bruto zneske nadomestila plače v višini 800,93 EUR mesečno, plačati od teh zneskov ustrezne davke in prispevke in tožeči stranki izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 6.407,44 EUR bruto, od tega zneska odvesti vse davke in prispevke ter izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe vlaga tožeča stranka pravočasno pritožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve, da je pri spornih sklenitvah pogodbe o zaposlitvi obstajal zakonski razlog - povečan obseg dela. Zatrjuje, da je zakonita zastopnica toženke izpovedala, da je gostinski lokal, v katerem je bila zaposlena tožnica, odprt že tri leta, tožnica pa je začela delati, ko je bil gostinski lokal odprt že eno leto. Sodišče prve stopnje je po navedbah pritožbe pravilno ugotovilo, da je bila v gostinskem lokalu pritožnica edina zaposlena po pogodbi o zaposlitvi za določen čas iz razloga povečanega obsega dela, ostalo osebje pa je delo tam opravljalo preko študentskega servisa. Po prepričanju pritožbe je bilo delo tožnice v obdobju zaposlitve pri toženi stranki po več aneksih h pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 29. 12. 2014 trajne narave in je bila pri toženi stranki zaposlena zgolj iz razloga ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z odprtjem novega lokala oziroma z vsakokratnim upadom prometa in ne iz razloga povečanega obsega dela. Začasno povečan obseg dela bi mogel biti pri toženi stranki podan že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s pritožnico. Zatrjuje, da ne gre začasno povečanega obsega dela utemeljevati s tem, da obstaja negotovost o tem, kolikšno število delavcev bo tožena stranka potrebovala in je zato delavce iskala preko študentskega servisa, kot to napačno obrazlaga sodišče prve stopnje. Tudi negotovost o sprotnih naročilih pri toženi stranki ne predstavlja zatrjevanega razloga za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj gre v gostinskem lokalu za povsem običajna in pričakovana nihanja v obsegu dela. Zatrjuje, da tožena stranka v postopku sploh ni izkazala, še manj dokazala, da bi prav v gostinskem lokalu prišlo do kakršnegakoli povečanega obsega dela. Delo tožnice v svojstvu natakarice je bilo ves čas enako, v gostinskem lokalu je delala sama v izmeni, tako tekom tedna, za vikende in praznike. Po oceni pritožbe je na toženi stranki dokazno breme, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je neutemeljeno štelo, da tožnica ob podpisu spornega aneksa ni bila pod vplivom sile. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi štelo kot bistven razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 29. 12. 2014 v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas dejstvo, da je bil začasno povečan obseg dela podan, ker je sledilo izpovedi zakonite zastopnice in prič, iz katerih naj bi izhajalo, da je dejansko šlo za začasno povečan obseg dela v spornem obdobju, ker je bila tožeča stranka edina zaposlena po pogodbi o zaposlitvi, ostale delavke pa preko študentskega servisa. Začasno povečan obseg dela pa naj bi nastal, ker sta se družbenika še odločala o tem, ali bi še naprej imela lokal v najemu. Kot odločilno je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ni podala navedb, da razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, prav tako pa naj navedb toženke o tem, da je bil razlog podan, ne bi obrazloženo prerekala, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek.

7. Po določbi 3. alineje prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Pogodba se sklene za čas, ki je potreben, da se delo, katerega obseg je začasno povečan, opravi (prvi odstavek 55. člena ZDR-1). Gre torej za to, da se obseg dela glede na običajen, reden obseg dela poveča in to začasno.

8. Prvo dejansko vprašanje je, ali gre za povečan obseg dela, točneje tako povečan obseg dela, da ga delodajalec ne more opraviti z obstoječim številom delavcev. Lahko tudi z delom preko polnega delovnega časa ali prerazporeditvijo delovnega časa. Drugo dejansko vprašanje pa je, ali je tako povečan obseg dela le začasen, ali pa gre za običajen pričakovan obseg dela. Tak je lahko tudi v primeru, kadar gre za običajna, pričakovana nihanja v obsegu dela. V takih primerih je Vrhovno sodišče RS v odločbah1 štelo, da gre za "ekonomski rizik poslovanja", ki ga ni mogoče šteti kot zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

9. Glede na to, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi domnevnega povečanja obsega dela, je bila tožena stranka dolžna dokazati obstoj tega dejstva, kot utemeljeno opozarja pritožba. Da ni bilo povečanega obsega dela, je tožnica navedla že v tožbi in sicer, da je bil razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izmišljen in je obstajala stalna potreba po njenem delu že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar kaže tudi dejstvo, da ni mogla izkoristiti letnega dopusta za leto 2015. 10. Zmoten je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je dokazno breme na tožeči stranki, da dokaže, da je obstajal začasno povečan obseg dela. Dokazno breme, da je obstajal začasno povečan obseg dela, je bilo na toženi stranki, zato bi ta morala dokazati, da je v pogodbi o zaposlitvi dejansko obstoječ razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas obstajal. Iz izpovedi zakonite zastopnice tožene stranke in prič namreč izhaja, da je bila tožnica edina zaposlena po pogodbi o zaposlitvi, ostale delavke pa so delale preko študentskega servisa, delo pa je opravljala vsak dan, povečan obseg dela pa naj bi obstajal iz razloga, ker se družbenika nista mogla odločiti o tem, ali bi še imela naprej lokal v najemu. Na podlagi takšnih zatrjevanj, ki jih je tožena stranka podala tudi v okviru trditvenega bremena tekom postopka na prvi stopnji, je mogoče sklepati, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z negotovostjo, ali bo tožena stranka imela v lokalu dovolj prometa. Ekonomski rizik poslovanja, ki je povezan z negotovostjo, ali bo tožena stranka obdržala lokal v najemu ali ne in koliko časa, ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 54. členu ZDR-1. 11. Za odločitev v predmetnem sporu je temeljna ugotovitev, ali so pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko bile sklenjene zaradi začasno povečanega obsega dela ali je šlo pri toženi stranki za običajen, pričakovan obseg dela, kar zatrjuje pritožba. Samo če delodajalec dokaže, da je ob sklenitvi pogodbe že obstajal povečan obseg dela, glede na običajen obseg dela, bi bilo mogoče ugotoviti obstoj takšnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev, torej ali je tožena stranka dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas obstajal zakonit razlog (začasno povečan obseg dela) in tudi, ali je začasno povečan obseg dela trajal le začasno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (355. člen ZPP). Tako bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotoviti, glede na podane dokazne predloge obeh strank, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z aneksi sklenjena iz zakonskega razloga začasno povečanega obsega dela.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP).

1 VIII Ips 275/2016 z dne 20. 10. 2016, VIII Ips 198/2014 z dne 17. 2. 2015, VIII Ips 525/2008 z dne 20. 4. 2010, VIII Ips 558/2007 z dne 26. 1. 2009, VIII Ips 327/2006 z dne 22. 1. 2008.