Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik mora ne zgolj navajati dejstva, ki bi lahko imela posledico v zavrnitvi zahtevka, pač pa mora za ta dejstva predložiti tudi dokaze.
Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig 2004/00595 z dne 15.09.2004 potem, ko je ugotovilo, da je ta neobrazložen in zato neutemeljen.
Zoper ta sklep je dolžnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegove utemeljene obrazložitve. Navaja, da upnik nima verodostojnih dokazov za svoje navedbe in prikriva dejstva, kot tudi materialne dokaze o neustreznosti blaga, dobavljenega dolžniku. Tudi vse navedbe in dokazila upnika v samem predlogu za izvršbo so nepopolne, neustrezne in brez osnove. Upnik je izkoristil neizmerno zaupanje dolžnika, ki je verjel, da mu bo ta dostavil vsaj blago ustrezne kvalitete.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je s sklepom z dne 15.09.2004 dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve v višini 777.075,67 SIT s pp, z izpodbijanim sklepom pa zavrnilo dolžnikov ugovor zoper ta sklep kot neutemeljen. Taka odločitev pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Po 2.odst. 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s 1.odst. 61.čl. ZIZ mora biti namreč ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ugovor pa je obrazložen, kadar dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Poleg tega pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (2.odst. 53.čl. in 5.odst. 62.čl. ZIZ). To pa dejansko pomeni, da mora dolžnik ne zgolj navajati dejstva, ki bi lahko imela posledico v zavrnitvi zahtevka, kar je v konkretnem primeru tudi storil, pač pa mora za ta dejstva predložiti tudi dokaze, česar pa, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ni naredil. To pa pomeni, da so njegove navedbe ostale dokazno nepodprte in je tedaj odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov ugovor ocenilo kot neutemeljen, povsem pravilna. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.