Jedro

Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 3. 9. 2016, ko je z motornim vozilom A kategorije storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 876/2016 z dne 12. 10. 2016, ki je postala pravnomočna 22. 2. 2017, izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil 3. 9. 2016 z motornim vozilom A kategorije. Iz izreka sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 876/2016, sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje storilcu izreklo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, vendar je ta del sodbe Okrajnega sodišča v Celju bil spremenjen s sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 197/2016 z dne 14. 2. 2017, s katero je višje sodišče pritožbi zoper sodbo o prekršku z dne 12. 10. 2016 delno ugodilo in sodbo okrajnega sodišča spremenilo v 1. alineji II. točke in III.b točki izreka tako, da se stranska sankcija 18 kazenskih točk določi in izreče za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije, saj ni bilo nobenega dvoma o tem, da je storilec prekršek vožnje pod vplivom alkohola, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, storil z motornim kolesom, ki spada v A kategorijo motornih vozil. Tako je kljub pritožbenim navedbam pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk s prekrškom, storjenim z A kategorijo motornih vozil. 5. Čeprav drži, da storilec v času storitve prekrška, za katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk, v vozniškem dovoljenju ni imel vpisane A kategorije motornih vozil oziroma ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil A kategorije, mu je v posledici pravnomočno in zakonito izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, utemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se zaradi dejstva, da v vozniškem dovoljenju nima vpisane A kategorije, ne bi smele izreči kazenske točke in posledično sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 105/2009 z dne 25. 5. 2010 zavzelo stališče, da določbe drugega odstavka 22. člena ZP-1, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, ni mogoče razumeti tako, da se z njo možnost izrekanja kazenskih točk omejuje zgolj na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, ker jezikovna razlaga tega člena namreč ne daje podlage za takšno interpretacijo, in ker je namen stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izločiti iz prometa določeno kategorijo voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, saj jim sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Interpretacija, ki omejuje izrekanje kazenskih točk samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, bi bila po stališču Vrhovnega sodišča RS v nasprotju z namenom izrekanja kazenskih točk in bi lahko privedla do situacije, ko vozniku, ki ima sicer veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo, z drugo kategorijo, za katero pa sicer nima veljavnega vozniškega dovoljenja, stori prekršek, s katerim izkaže svojo nevarnost za udeležence v cestnem prometu (na primer vožnja pod močnim vplivom alkohola), ne bi bilo mogoče izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker se torej v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, je potrebno takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Upoštevajoč navedeno so neutemeljeni smiselni pritožbeni očitki o zmotni uporabi tretjega odstavka 22. člena ZP-1. 6. Pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja nezakonitost postopka, v katerem je bila opravljena meritev koncentracije alkohola v izdihanem zraku, so neupoštevne, saj je sodba po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah postala pravnomočna in izvršljiva in se pritožbeno sodišče zaradi učinka pravnomočnosti ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku.

7. Ker je na podlagi zgoraj navedenega in pravilnih ugotovitev, da je storilcu bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita, saj takšno posledico predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1. 8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.