Jedro

Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 255,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru obdolženega spoznalo za odgovornega za prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP, mu izreklo globo v znesku 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Obdolženi je dolžan plačati tudi stroške postopka.

2. Zoper sodbo se obdolženi pritožuje po svoji zagovornici, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve njegovih ustavnih pravic. Vztraja, da sodba temelji na dokazih, ki so bili pridobljeni na nezakonit način in bi zato morali biti izločeni. Policista sta obdolženca aktivno zasledovala, brez kakršnegakoli razloga za sum prekrška. Ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza, to je posnetkov nadzornih kamer na bencinskem servisu OMV, ki bi potrdili obdolženčev zagovor, da sta ga policista opazila že tam in nato zasledovala, je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, kršena pa je bila tudi obdolženčeva pravica do obrambe. Poleg tega, da sta ga brez razloga aktivno zasledovala, tudi nista imela nobenega razloga za zaustavitev obdolženega. Zaustavitev zaradi identifikacije ni bila potrebna, saj je policist A. A. sam izpovedal, da obdolženega pozna in da je prepoznal njegov avtomobil (taksi). Izvedba identifikacijskega postopka zato pomeni poseg v zasebnost obdolženca. Nadaljnji postopek s sredstvi za preizkus alkoholiziranosti in voženj pod vplivom drog bi prav tako lahko odredila le, če bi zaznala, da obdolženčeva vožnja, njegovo obnašanje ali kakšna druga navzven razvidna okoliščina vzbuja sum, da vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Nezakonito pa je bil odrejen tudi strokovni pregled, saj niso obstajali razlogi za sum (če udeležencu prometa oči drgetajo, če so pordele, vodene, motne ali kako drugače odstopajo od normalnega izgleda). Da je imel obdolženi pordele oči, je logično, saj je ob zaustavitvi jokal (kar sta povedala tudi policista). Poleg tega je bil nezakonito izveden tudi sam strokovni pregled, saj je bil pri njem navzoč policist, čeprav mu te pravice ne daje nobena zakonska določba. Dejstev v zvezi s tem sodišče neutemeljeno ni ugotavljalo, saj je zavrnilo predlog za zaslišanje zdravnika, ki je opravil strokovni pregled. Zaradi navzočnosti policistov in prikimavanja in spogledovanja enega policista z zdravnikom je bil strokovni pregled kompromitiran. Obdolženi je priznal, da je marihuano skadil zjutraj, kar pomeni, da so do trenutka, ko je bil zaustavljen, učinki THC že povsem izzveneli. Tak zaključek potrjuje dejstvo, da je bil v urinu ugotovljen samo metabolit. Zato bi bila toliko bolj pomembna nepristranska ocena zdravnika. Namesto tega je bilo ravnanje zdravnika zaradi navzočnosti policistov usmerjeno v to, da bi ugotovil simptome, da je obdolženi dejansko vozil pod vplivom prepovedanih drog. V nočnih urah bi se tudi osebi, ki drog ne uživa, lahko zgodilo, da nezanesljivo hodi z zaprtimi očmi. Ker je na podlagi povedanega izvid zdravniške preiskave nezakonit, ni z ničemer dokazano, da bi obdolženi vozil pod vplivom prepovedanih substanc.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nobenega dvoma ni, da je obdolženi vozil v cestnem prometu in da je bila s strokovnim pregledom v njegovi krvi ugotovljena prisotnost THC. Po določbi drugega odstavka 106. člena ZPrCP velja, da je voznik pod vplivom prepovedanih snovi iz prvega odstavka istega člena, če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost prepovedane droge, kar THC je. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja konkreten vpliv na sposobnosti voznika, ampak je prekršek že vožnja s prepovedanimi snovmi v krvi. Pritožbene navedbe v smeri ugotavljanja dejanskega vpliva THC na obdolženca so zato neutemeljene.

5. Večina pritožbe se nanaša na očitek, da sodišče ne bi smelo uporabiti rezultata strokovnega pregleda, saj naj bi bil pridobljen na nezakonit način. Očitki ne držijo. Pritožnik namreč izhaja iz napačne predpostavke, da policisti za redno kontrolo in nadzor nad izvrševanjem določb ZPrCP potrebujejo utemeljen razlog za sum, da je bil storjen prekršek. Policista sta imela vsa zakonska pooblastila, da obdolženca kontrolirata v cestnem prometu. Že iz temeljnih določb ZPrCP (12. in 13. člen) namreč izhaja dolžnost policije, da nadzira promet in opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, tudi določbe 106. člena. Tak nadzor je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med ostalim izločijo tisti vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo veliko nevarnost za nastanek prometnih nezgod in s tem za zdravje in življenje ljudi. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za izvrševanje policijskih pooblastil v skladu z določbo 13. člena ZPrCP in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Na tak zaključek v ničemer ne vpliva okoliščina, ali sta morda policista obdolženega prepoznala že na bencinski postaji, zato je bil pravilno zavrnjen dokazni predlog za pridobitev posnetkov nadzornih kamer na bencinski postaji. Če bi namreč veljalo, da policisti lahko zaustavijo in izvajajo nadzor prometa samo pri voznikih, pri katerih je že na prvi pogled očitno, da njihovo psihofizično stanje ni ustrezno, ali samo v primeru, da voznik pred tem že stori kakšen prekršek, bi to pomenilo, da policija ne bi mogla izvrševati svoje naloge nadzora cestnega prometa1. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta policista izvedla postopek skladno z določbami 107. člena ZPrCP. Navsezadnje je obdolženi zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, tudi podpisal2 (priloga A1). Obdolženemu je bila zato pravilno izdana odredba za strokovni pregled.

6. Po določbi 8. člena Pravilnika o izvajanju strokovnih pregledov in laboratorijskih analiz sta do oddaje vzorca pooblaščenemu laboratoriju za strokovnost dela, identiteto in integriteto vzorcev za laboratorijske analize na podlagi tega pravilnika odgovorna izvajalec in policist. Povedano pomeni, da policist celo mora biti navzoč pri strokovnem pregledu pri izvajalcu (v predmetni zadevi v Splošni bolnišnici Izola)3. Strokovni pregled obsega tako zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, kot odvzem vzorcev 4 (med ostalim) krvi in urina zaradi ugotavljanja prisotnosti med ostalim prepovedanih drog (108. člen ZPrCP). Pritožnik pa niti ne pove, kako naj bi navzočnost policista pri pregledu vplivala na rezultat analize krvi. Poročilo o toksikološki preiskavi na podlagi povedanega ni nedovoljen dokaz in ga je sodišče prve stopnje pri odločanju o obstoju prekrška pravilno uporabilo. Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.

7. Ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, ZP-1).

8. Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 255,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-370/98. 2 Obdolženi je imel rdeče oči, kar je eden od simptomov, policist pa niti ni strokovno usposobljen, da bi lahko na prvi pogled, brez hitrega testa, štel, da ne gre za znak uporabe prepovedanih drog. Hitri test je bil nato pozitiven. 3 Navzočnost policista je navsezadnje nujna že iz razlogov varnosti zdravstvenega osebja. 4 Zaslišanje zdravnika, ki je opravil strokovni pregled, o tem, ali je bil navzoč policist in o tem, kako je potekal strokovni pregled, za odločitev v tej zadevi zato ni relevanten dokazni predlog.