Jedro

V pritožbi upnik zatrjuje in dokazuje, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, in da mora kot davčni zavezanec za vsako opravljeno dobavo blaga oziroma storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik po njegovih trditvah izstavil tudi zadevno verodostojno listino - račun, na kateri je temeljil predlog za izvršbo. Takšne pritožbene navedbe so pravno pomembne za odločitev o predlogu za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo prav iz razloga, ker upnik zgolj zato, ker je fizična oseba in ni vpisan kot samostojni podjetnik, naj ne bi mogel izdati verodostojne listine. Če bi se izkazalo, da je upnik zadevni račun izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti, pa navedeno stališče v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pravilno.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo.

2.Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, kar izhaja iz obvestila Upravne enote Sežana št. 1. In sicer je nosilec kmetijskega gospodarstva A. Med drugim je tudi davčni zavezanec, kar izhaja iz odločbe Finančne uprave RS z dne 4. 6. 2021, in kot tak mora za vsako opravljeno dobavo blaga/storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik izstavil račun, ki je verodostojna listina, na osnovi katere je tudi plačan DDV. Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev. V skladu z navedenim bi moralo sodišče šteti, da upnik lahko izda račun, in izvršbo dovoliti. Če je sodišče štelo, da je predlog nepopoln oziroma nerazumljiv, bi moralo skladno s prvim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) upnika pozvati, da ga dopolni, in mu za to postaviti rok. Tako bi lahko upnik pojasnil, na kateri podlagi je izstavil račun. Ker sodišče tega ni storilo, temveč je predlog kar zavrglo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka na podlagi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Posledično je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, dejansko stanje pa zmotno in nepopolno ugotovljeno. Upnik višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in izvršbo dovoli, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi verodostojne listine - fakture, pri čemer skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi verodostojno listino lahko izda le pravna oseba, ne pa tudi fizična oseba. Ker upnik ni vpisan v poslovnem registru kot samostojni podjetnik in je predlog za izvršbo vložil kot fizična oseba, fakture pa fizična oseba ne more izdati, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo štelo kot nedovoljen.

6.Višje sodišče ugotavlja, da je upnik zoper dolžnika predlog za izvršbo vložil na podlagi verodostojne listine - računa št. 000, izdanega dne 20. 5. 2025 in z zapadlostjo dne 30. 5. 2025. Skladno z veljavno ureditvijo (41. člen ZIZ) upnik verodostojne listine predlogu za izvršbo ni priložil.

7.V pritožbi pa upnik zatrjuje in dokazuje, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, in da mora kot davčni zavezanec za vsako opravljeno dobavo blaga oziroma storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik po njegovih trditvah izstavil tudi zadevno verodostojno listino - račun, na kateri je temeljil predlog za izvršbo.

8.Višje sodišče ugotavlja, da so povzete pritožbene navedbe pravno pomembne za odločitev o predlogu za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo prav iz razloga, ker upnik zgolj zato, ker je fizična oseba in ni vpisan kot samostojni podjetnik, naj ne bi mogel izdati verodostojne listine. Če bi se izkazalo, da je upnik zadevni račun izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti, pa navedeno stališče v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pravilno (prim. tudi VSL sklep I Ip 2778/2018 in VSM sklep I Ip 503/2022).

9.Glede na povedano je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče o predlogu za izvršbo odloči tudi upoštevaje dokazno podprte pritožbene navedbe. Presodi naj, ali je upnik izkazal, da je zadevno fakturo izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti. Pritožbeno sodišče o zadevi zaradi zagotavljanja pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) ni moglo odločiti kot prvo.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 23, 41 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1, 108/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.