Jedro

V konkretnem sporu je bil posvet in konferenca s stranko zajet v stroških odgovora na tožbo, zato ni bilo podlage, da sodišče opravljen posvet in konferenco za stranko upošteva kot samostojno storitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (II. točka izreka) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 172,47 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti pritožbene stroške v višini 140,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek v višini 845,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2016 dalje do plačila; 128,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2016 dalje do plačila; 1.976,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2016 dalje do plačila in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 239,67 EUR, v roku 8 dni (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe (stroški postopka) se pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in odloči, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka na prvi stopnji v višini 172,47 EUR ter toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov postopka. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče toženi stranki priznalo stroške odgovora na tožbo v višini 300 točk, 100 točk za pregled dokumentacije in posvet s stranko ter 20 točk za obvestilo stranki ter 8 točk za materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV. Tožena stranka ni določno opredelila, katero dokumentacijo bi bilo treba pregledati in kdaj je bil opravljen posvet s stranko ter se tudi ni opredelila za kakšno obvestilo naj bi šlo. Tožeča stranka je prepričana, da naslovno sodišče ni imelo podlage za priznanje stroška za pregled dokumentacije in posvet s stranko, zato ji je tudi napačno priznalo navedene stroške in je zato stroške odmerilo previsoko. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev o stroških postopka v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ter pravilno uporabo materialnega prava.

5. Utemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje stroškov za pregled dokumentacije in posvet s stranko v višini 100 točk in 20 točk za obvestilo stranki po določbah Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Po tar. št. 39 OT se namreč posvet in konferenca s stranko ter obvestilo stranki obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. V konkretnem sporu pa je bil posvet in konferenca s stranko zajet v stroških odgovora na tožbo, zato ni bilo podlage, da sodišče opravljen posvet in konferenco za stranko upošteva kot samostojno storitev. Glede na navedeno bi moralo sodišče odločiti, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na tožbo v višini 300 točk, 8 točk materialnih stroškov ter pripadajoči 22 % DDV, kar skupaj znaša 172,47 EUR.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP spremenilo odločitev o stroških postopka, ki jih je odmerilo po veljavni OT.

7. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), se ji po določbah OT priznajo priglašeni pritožbeni stroški: za sestavo pritožbe 114,75 EUR, 22 % DDV v višini 25,25 EUR, kar skupaj znaša 140,00 EUR in se naloži v plačilo toženi stranki.