Jedro

Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 5. 2015: - ugotovilo, da je model št. 201350005 „Igralna plošča“ tožene stranke ničen (I. točka izreka) in - toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 2.189,89 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže. Podredno je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, temu podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka nosilka blagovne znamke „MONOPOL“ v besedi, ki je pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL) registrirana pod št. 9570585 v razredu 28 Nicejske klasifikacije (igrače, igre in predmeti za igro) in obenem trži igralne plošče Monopoly po vsem svetu in tudi v Sloveniji. Tožena stranka pa je nosilka modela št. 201350005 „Igralna plošča“, ki je pri URSIL registriran v razredu 21-01 Locarnske klasifikacije (igre in igrače). Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti modela tožene stranke, ker da ne izpolnjuje pogojev novosti in individualne narave iz 34. člena ZIL-1. Ugotovilo je, da na trgu obstaja veliko izdelkov - različic igralne plošče Monopoly - z bistveno istimi grafičnimi in besednimi elementi.

6. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da (i) tožeča stranka ni zainteresirana oseba za vložitev tožbe na ničnost modela in (ii) da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi nesklepčne tožbe.

Interes za vložitev tožbe (111. člen ZIL-1)

7. ZIL-1 v 111. členu določa, da lahko vsaka zainteresirana oseba pri pristojnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti patenta, patenta s skrajšanim trajanjem, modela ali znamke. Pojem „zainteresirana oseba“ v ZIL-1 ni opredeljen. Tožena stranka se v pritožbi zavzema za razlago, da je zainteresirana oseba na ugotovitev ničnosti modela tisti, ki izpolnjuje pogoje za vložitev ugotovitvene tožbe po 181. členu ZPP. Drugi odstavek 181. člena ZPP določa, da se tožba na ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Čeprav spada tožba na ugotovitev ničnosti modela po 113. členu ZIL-1 med ugotovitvene tožbe, tožena stranka zmotno enači pojem zainteresirane osebe iz 111. člena ZIL-1 s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP.

8. Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija(1) - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.(2)

9. Tožeča stranka trži več različic namizne družabne igre „monopoly“, katerih igralna plošča je bistveno podobna modelu tožene stranke. Obenem pa je tožeča stranka imetnica blagovne znamke „MONOPOL“ v besedi, ki jo vsebuje tudi model tožene stranke. Vsaka od obeh pravic industrijske lastnine je v relevantni klasifikaciji tudi umeščena v razred igrač (znamka tožeče stranke v Nicejski klasifikaciji in model tožene stranke v Locarnski klasifikaciji). Navedene okoliščine pa po presoji pritožbenega sodišča zadoščajo, da se tožeči stranki prizna status zainteresirane osebe za vložitev tožbe v obravnavani zadevi. Pri tem je nerelevantno sklicevanje tožene stranke na točko b) prvega odstavka 48. člena ZIL-1, ki določa, da imetnik znamke ne more prepovedati tretjemu v gospodarskem prometu, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporablja označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev. Omejitev pravic iz znamke po citiranem določilu zajema namreč že vsebinski preizkus utemeljenosti omejitev, medtem ko je preverjanje, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoj zainteresirane osebe po 111. členu ZIL-1, procesnopravno in se nanaša na izpolnjevanje procesnih predpostavk na strani tožeče stranke.

Sklepčnost tožbe

10. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita tudi, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi nesklepčne tožbe. To naj bi storilo s tem, da je pri presoji v okviru 34. člena ZIL-1 (novost in individualna narava) primerjalo celostni vtis modela tožene stranke z dostopnimi igralnimi ploščami na tržišču. Meni, da bi bilo treba pri primerjavi izločiti elemente, ki sploh ne morejo biti predmet modelnega varstva in te obravnavati kot značilnosti izgleda izdelka, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo v smislu drugega odstavka 36. člena ZIL-1 (značilnosti same igre), nato pa individualnost modela tožene stranke ocenjevati zgolj v luči „preostanka“ elementov.

11. V skladu s točko a) 113. člena ZIL-1 se tožba za ugotovitev ničnosti modela lahko vloži, če je ob upoštevanju datuma vložitve prijave model registriran v nasprotju s 36. členom tega zakona. ZIL-1 v 36. členu med drugim določa, da se videz izdelka ne more registrirati kot model, če ne izpolnjuje pogojev glede novosti in individualne narave iz 34. člena tega zakona (prim. točko b) prvega odstavka 36. člena ZIL-1). Prvi odstavek 34. člena ZIL-1 določa, da je videz izdelka nov, če pred datumom vložitve prijave modela ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka. Videz izdelka se šteje za enakega, če se njegove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih. V skladu z drugim odstavkom istega člena ima videz izdelka individualno naravo, če se celostni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celostnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana.

12. Obseg presoje, ali ima videz izdelka individualno naravo, je odvisen od vsebine prijave,(3) torej od prijavitelja samega in vsebine prijavljenega modela v register URSIL. Iz odločbe o registraciji modela (priloga A3) izhaja, da je predmet modelnega varstva v obravnavani zadevi igralna plošča kot celota in ne njeni posamezni elementi. Zato je materialnopravno zmotno pritožbeno stališče, da bi bilo treba individualnost modela tožene stranke ocenjevati le skozi prizmo elementov, ki tvorijo preostanek, če se iz presoje odmislijo splošne značilnosti družabne igre monopoly. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pri ocenjevanju kriterijev novosti in individualne narave iz 34. člena ZIL-1 primerjalo videz izdelka tožene stranke, ki je zaobsežen v odločbi o registraciji, z videzom ostalih podobnih izdelkov na tržišču. Naposled pa tožena stranka sodišču prve stopnje (in pred tem tožeči stranki) neutemeljeno očita, da ni pojasnjeno, „kdo naj bi v konkretnem primeru bil seznanjen uporabnik“. To je končni potrošnik - kupec družabne igre, kar je tožeča stranka zatrjevala že v tožbi (l. št. 4 hrbtna stran).

Odločitev o pritožbi in stroški

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka sama nosi svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. VS RS sklep III Ips 179/2007. Op. št. (2): Gl. L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana2002, str. 183. Op. št. (3): Prim. npr. VSL sodba I Cpg 1145/2007, VSL sodba I Cpg 489/2008 in VSL sodba in sklep I Cpg 516/2006.