Jedro

Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).

Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi davčni oz. finančni organ) je z izpodbijanim sklepom ugotovila, da je tožnik dolžan plačati prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 162,26 EUR, zamudne obresti v višini 21,32 EUR, stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR in nadaljnje zamudne obresti od zneska glavnice, ki tečejo od 30. 11. 2017 dalje do plačila. Obveznost dolžnika temelji na odločbi 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in je postala izvršljiva 5. 5. 2017 (točka 1 izreka). Zoper dolžnika se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri banki oz. hranilnici: A d.d., Ljubljana. Slednja opravi rubež sredstev do višine dolgovane obveznosti po sklepu o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, pri čemer upošteva 159. člen in 160. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) – točka 2 izreka. Banki oz. hranilnici se naloži, da po prejemu tega sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane davčne obveznosti in prenese oz. izvršuje prenose zarubljenih denarnih sredstev na prehodni račun FURS, ki ga navaja (točka 3 izreka). Banki oz. hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva dolžniku, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi (točka 5 izreka). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (točka 6 izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa davčni organ navaja, da tožnik ni poravnal predmetne davčne obveznosti, zato je bilo potrebno zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. Sklicuje se na 146. člen, 156. člen, 159. člen, 160. člen, 166 člen, 168. člen in 170. člen ZDavP-2. 2. Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Kot podlago navaja 143. člen ZDavP-2. Ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse elemente, predpisane z določbo 151. člena ZDavP-2 ter, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa podani vsi pogoji za izvršbo. Obstajal je veljaven izvršilni naslov in sicer odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jo navaja, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, katerega pravilnost pritožbeni organ ni preverjal, v skladu s prvim odstavkom 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Okoliščina, da tožnik nima finančnih sredstev, ima za posledico nemožnost izvršitve izpodbijanega sklepa o izvršbi, ne vpliva pa na pravilnost izpodbijanega sklepa.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v laični tožbi navaja, da mu od rednega dohodka pripada žepnina, ki pa mu jo davčni organ neupravičeno jemlje iz bančnega TRR. Ta del dohodka po mnenju tožnika ne more biti predmet izvršbe. Če tožnik nima denarnih sredstev se ne more preživljati. Prejema zgolj socialno pomoč, ki mu omogoča preživetje. Tožnik biva v Posebnem socialno varstvenemu zavodu ... in je socialno ogrožen. Banka ni preverila vira tožnikovih sredstev in mu je odvzela vsa nujna finančna sredstva za preživetje. Ker biva na vasi, kupuje stvari, ki jih potrebuje preko spleta in zato potrebuje finančna sredstva na svojem bančnem TRR. Pritožbeni organ je tožnikov pritožbo neupravičeno zavrnil. Edina pot, ki je tožniku še ostala je tožba vložena pri naslovnem sodišču. Tožnik zahteva, da mu toženka povrne vse, za kar ga je oškodovala. Predmetna zadeva tožniku povzroča skrbi, tožnik pa je šibkega zdravja. Vsebinsko predlaga, da naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb ter sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

5. Ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje in ne gre za pomembno pravno vprašanje je na podlagi določbe tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v predmetni zadevi odločalo po sodnici posameznici.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno ali je davčni organ pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva.

8. Med strankama ni sporno, da tožnik dolgovanega zneska ni sam prostovoljno poravnal v skladu z določbo 143. členom ZDavP-2. Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP). Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča tudi vse zakonsko predpisane elemente, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Kot je to pravilno pojasnil tožniku že pritožbeni organ tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2. 9. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje med strankama ni sporno. Da tožnik ni pravočasno poravnal dolgov, ki so predmet izpodbijanega sklepa med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je v predmetni zadevi podan pravilen izvršilni naslov.

10. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je pravilno uporabljeno, sodišče v postopku ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.