Jedro

Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega D.S. in zagovornice pravne osebe D.M. d.o.o. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/18237/2015 z dne 21. 5. 2018, za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ugodilo in sicer tako, da se pri nepremičninah posamezni del št. 36 v stavbi št. 1x, ki stoji na parc. št. 1570/93, k.o. K. (ID 03) in posamezni del št. 44, v stavbi št. 1x, ki stoji na parc. št. 1570/93, k.o. K... (ID 22), katerih zemljiškoknjižna lastnica do 1/1 je družba D.M., trgovina, trženje, svetovanje d.o.o., s sedežem na G. 5, K., MŠ: ....., DŠ: SI ............, v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved njihove odtujitve ali obremenitve za čas šestih mesecev, to je do vključno do dne 20. 12. 2018; in da se NL.B. d.d., T.r. 2, L., MŠ: 5..........., DŠ: ..........., prepove izvršitev naloga D.S., ali kogarkoli drugega, za izplačilo, obremenitev ali kakršno koli drugo razpolaganje s sredstvi na TRR št. SI56 .................., katerega imetnik je družba D.M., d.o.o. d.o.o., s sedežem na G. 5, K., MŠ: ..........., DŠ: SI .......... do višina 199.482,20 EUR; D.b. Slovenije d.d, K. 9, L., MŠ: ..........., DŠ: SI .........., prepove izvršitev naloga D.S., ali kogar koli drugega, za izplačilo, obremenitev ali kakršno koli drugo razpolaganje s sredstvi na TRR št. SI56 ............, katerega imetnik je družba D.M., trgovina, trženje, svetovanje, d.o.o., s sedežem na G. 5, K., MŠ: ..........., DŠ: SI ..............., do višine 199.482,20 EUR. Začasna prepoved razpolaganja na zgoraj navedenih TRR velja za čas šest mesecev, to je do vključno dne 20. 12. 2018. 2. Zoper tak sklep so se pritožili: - zagovornik obdolženega D.S. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da zavrne predlog tožilstva za začasno zavarovanje oziroma napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; in

- zagovornica obdolžene pravne osebe D.M. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi zagovornika obdolženega:

4. Zagovornik v pritožbi meni, da utemeljeni razlogi za sum niso izkazani, zato tudi niso podani pogoji za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, meni pa tudi, da ni podana zahtevana nevarnost, da bi obdolženec lahko na nedovoljen način razpolagal s premoženjem ter da izrečeni ukrep ni sorazmeren, napadeni sklep pa tudi nima ustreznih razlogov o sorazmernosti posega, s tem pa zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

5. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti, saj je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navedlo tehtne in prepričljive razloge o utemeljenem sumu, ki izhajajo iz točke 13 obrazložitve. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge tudi sklicuje, prav tako pa se sklicuje na ustrezne razloge glede obstoja konkretne in realne nevarnosti, da bi obdolženi na nedovoljen način razpolagal s premoženjem oziroma sredstvi za katera je bilo odrejeno podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, za kar sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navaja tehtne razloge v točki 17. Prav tako ni pritrditi pritožbi, ki meni, da napadeni sklep nima razlogov o sorazmernosti odrejenega oziroma podaljšanega ukrepa, saj je to v nasprotju z napadenim sklepom, ki v svojih razlogih oziroma obrazložitvi navaja tudi razloge o sorazmernosti. Zato v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ni podana.

6. Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem. Zato zagovornik, ki skuša prepričati, da te nevarnosti ni, ne more biti uspešen, niti ko se sklicuje, da je zavarovanje dano na precej višjo vrednost, kot je višina pridobljene koristi, saj ta okoliščina ne izključuje odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj ne more biti govora, da je zavarovanje čezmerno. Bojazni, da bi obdolženi razpolagal s premoženjem oziroma sredstvi, ki so predmet zavarovanja pa ne izključuje okoliščina, da je obdolženi svoje kreditne obveznosti poravnal, na kar se neutemeljeno sklicuje zagovornik v pritožbi. Sorazmernostno ravnovesje med pravico, v katero je poseženo, in ciljem, ki se s posegom zasleduje, se vzpostavlja s pomočjo dokaznega standarda, zaenkrat pa dosedanji postopek niti zagovornik v pritožbi nista ovrgla nesorazmernosti odrejenega začasnega zavarovanja z dejansko povzročeno škodo oziroma pridobljeno premoženjsko koristjo. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni, saj je tudi po oceni pritožbenega sodišča začasno zavarovanje zahtevka tako na nepremičninah kot na TRR utemeljeno in sorazmerno pridobljeni premoženjski koristi, ki jo je potrebno zavarovati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje z napadenim sklepom. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu tudi ustrezno obrazložilo na podlagi česa zaključuje, da ima obdolženi dovolj sredstev za preživljanje sebe in družine, s temi razlogi pa soglaša tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje tudi v celoti sklicuje.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je napadeni sklep pravilen in zakonit in da v pritožbi zagovornika uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso podane, prav tako pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, ravnalo pa je tudi v skladu z členi 502-502.b ZKP, svojo odločitev pa je v napadenem sklepu tudi tehtno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče v preostalem sklicuje na ustrezne razloge napadenega sklepa, ostale pritožbene navedbe zagovornika, ki sicer glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona ostajajo nekonkretizirane in neobrazložene, pa se pokažejo kot neutemeljene.

K pritožbi zagovornice obdolžene pravne osebe:

8. Zagovornica obdolžene pravne osebe se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi pa ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. Iz pritožbe izhaja, da ni podane sorazmernosti med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi in da je s podaljšanjem zavarovanja obdolženi pravni osebi povzročena škoda ter da je sodišče prve stopnje napačno pri vrednosti nepremičnin upoštevalo podatke iz GURS-a. Glede sorazmernosti se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge, ki jih je podalo glede pritožbe zagovornika obdolženega, kar zadeva vrednost nepremičnin pa zagovornica v bistvu graja dejansko stanje. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vrednosti nepremičnin in utemeljeno ugotovilo, da začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni čezmerno, zato ga je utemeljeno podaljšalo, saj je zato imelo podlago tudi v ustavno zahtevani sorazmernosti ukrepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilo pri tehtanju vsebinskih pogojev ugotovilo, da so podani vsi zakoniti pogoji za podaljšanje zahtevka, kar je v napadenem sklepu tudi ustrezno obrazložilo.

9. Napadeni sklep ima ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih glede podaljšanja zahtevka tako za obdolženega, kot za obdolženo pravno osebo, saj sta vrsta in predmet odločitve v napadenem sklepu v zadostni meri obrazložena na način, iz katerega jasno izhaja, katera odločilna dejstva so bila predhodno ugotovljena in zakaj je bilo nato o predlogu tožilca pozitivno odločeno. Odločitve sodišča prve stopnje pa prav tako ne more omajati sklicevanje pritožnice na finančno stanje obdolženega, zaradi česar naj bi bilo podaljšanje ukrepa nepravilno, saj je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ocenilo tudi obdolženčevo finančno stanje in pravilno zaključilo, da ima obdolženi kljub podaljšanju zavarovanja dovolj sredstev za preživetje sebe in družine. Res pa je, da bo sodišče prve stopnje glede na podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka moralo v interesu obdolženca in obdolžene pravne osebe postopek čim hitreje in nemoteno izvesti in v obravnavani zadevi v najkrajšem času razpisati tudi glavno obravnavo.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženega in zagovornice obdolžene pravne osebe odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).

11. Če ob za obdolženega in obdolženo pravno osebo nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po tar. št. 74013 v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka ZST-1, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.