Namestitev slepe kamere

Datum

07.10.2024

Številka

07121-1/2024/1119

Kategorije

Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 17. 9. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede postavitve slepe kamere.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Namestitve lažnih oziroma t.i. slepih kamer, ko do snemanja ne pride, ni mogoče šteti kot videonadzor v smislu ZVOP-2 in ne predstavlja kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-2.

IP glede objave obvestila o videonadzoru, čeprav se ta dejansko ne izvaja, meni, da uporaba takšnih obvestil predstavlja nepošten, zavajajoč, nesorazmeren in neprimeren ukrep. Ker gre za neprimerno prakso, jo IP odsvetuje, ne glede na to, da glede tega ne more ukrepati.

Obrazložitev

Namestitev lažnih oziroma t.i. slepih kamer ne predstavlja kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-2 (ne glede na to, ali jo namesti fizična oseba ali podjetje). Navedena akta namreč urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Ob uporabi t.i. slepih kamer, ko do snemanja ne pride, zbirka osebnih podatkov ne more nastati, prav tako se ne izvaja avtomatizirana obdelava osebnih podatkov. Takšne postavitve tako ni mogoče šteti kot videonadzor v smislu ZVOP-2, opozarjamo pa, da tudi pri rabi slepih kamer vendarle lahko pride do vpliva na obnašanje posameznika, saj tudi takšne kamere povzročajo občutek nadzorovanosti. Uporabnik takšnih kamer mora zato vseeno računati na možnost pritožb prizadetih posameznikov, posledično pa tudi na možnost inšpekcijskega nadzora s strani IP, kjer bo treba vsakič znova ugotavljati, ali gre zares in izključno za slepe kamere.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka