Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokazni predlog mora biti substanciran; stranka, ki dokaz predlaga, mora navesti konkretna dejstva, ki naj se ugotovijo s predlaganim dokazom.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da se ugotovi, da je izvršba, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. Ig 307/2003 na kavnem avtomatu in štirih ovalnih hrastovih mizah, nedopustna. Tožnikoma je naložilo, da morata toženi stranki povrniti 1.084,87 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se tožnika pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP in predlagata spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navajata, da nasprotujeta odločitvi sodišča prve stopnje, saj menita, da je na podlagi izvedenih dokazov jasno, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Navajata, da nista razpolagala z originalnim obračunom, zato sta predlagala vpogled v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Pg 155/2004, kjer se nahaja originalna listina. Če tožena stranka dokaza ne sprejema zato, ker ni priloženo v originalu, ne pomeni, da je dokaz neverodostojen. Objektivni dokaz so tudi zaslišane priče. Tožnika sta sama urejala vse posle, tudi v zvezi s podjetjem J. T. d.n.o.. Sama sta skrbela za registracijo podjetja kot tudi za gostinski lokal, ki je bil takrat že v celoti opremljen, saj se je prej dejavnost gostinskega lokala opravljala preko samostojne obrti tožnika Š. J.. Tožbenemu zahtevku bi bilo treba ugoditi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, popolno je ugotovilo dejansko stanje in tudi materialnopravno je pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče sprejema vse razloge izpodbijane sodbe in se z njimi strinja. Le kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Ko gre za vprašanje originalne listine - obračuna mizarskih del, v zvezi s tem pa za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Pg 155/2004, pritožba trdi drugače, kot izhaja iz spisa. Na glavni obravnavi 22.10.2008 je bila tožeča stranka pozvana, da substancira dokazni predlog z vpogledom v spis opr. št. Pg 155/2004, vendar tožeča stranka oziroma njen pooblaščenec nista mogla točno pojasniti, katere listine iz tega spisa dokazujejo lastništvo inventarja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je štelo, da ta dokazni predlog ni dovolj substanciran (red. št. 37), glej tudi 1. odstavek 180. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj obračuna mizarskih del ni upoštevalo oziroma zakaj je štelo, da ne dokazuje lastninske pravice tožnikov. Razlog je bil, da je bila predložena le fotokopija, vendar pa tudi to, da bi tožnika morala glede na izčrpen ugovor tožene stranke predložiti še druge listine, zlasti račune, torej potrdila o tem, kdo je mize plačal in iz katerih sredstev. Zgolj obračun del tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dokazuje lastninske pravice oziroma ne zadostuje, da bi uspešno izpodbil domnevo, da je lastnik premičnin dolžnik, ki je bil v trenutku rubeža posestnik obravnavanih premičnin (2. odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo tudi v povezavi z izpovedbami prič. Te izpovedbe je ocenilo, dokazna ocena pa je povsem prepričljiva in je torej pritožbeno sodišče v celoti sprejema.
Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.