- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3153/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3153.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Velikost solastniškega deleža na solastni nepremičniniSpor med udeleženci o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini.
- Prekinitev nepravdnega postopkaVprašanje, ali je sodišče pravilno prekinilo nepravdni postopek in napotilo udeležence na pravdo.
- Utemeljenost pritožbeAli so pritožnikove navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvah postopka utemeljene.
- Domneva o solastništvuVprašanje domneve o solastništvu, ki izhaja iz zemljiške knjige.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na to, da je med udeleženci spor o velikosti solastniškega deleža na solastni nepremičnini, je treba nepravdni postopek prekiniti ter na pravdo napotiti tistega udeleženca, ki zatrjuje drugačne deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek ter pritožnika napotilo na pravdo, da zoper predlagateljico in 1. nasprotnega udeleženca vloži tožbo na ugotovitev, da ima večji solastninski delež od 1/3 na vtoževani nepremičnini.
2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje 2. nasprotni udeleženec. Pritožbo vlaga zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da že sam predlog predlagajoče stranke ni v skladu z materialnimi predpisi, kar bi moralo ugotoviti že nepravdno sodišče. V danem primeru gre za nujno solastnino parcel, saj je parc. št. 591/1 tista enota, ki predstavlja fundus funkcionalnega zemljišča k stavbi, in je takšen postopek razdelitve solastnine dejansko in pravno nemogoč. Skladno z določbami Zakona o graditvi objektov predstavlja gostinski vrt poslovni prostor, in tako ne more zapasti pod predmet delitve. S tem je pritožnik izkazal, da njegova pravica ni manj verjetna.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da so solastniki nepremičnine, parc. št. 591/1, B.B,. do deleža 2/6, A. P. J. do deleža 1/3 in Ž. d.d. do deleža 1/3, kot izhaja iz B-lista zemljiškoknjižnega izpiska.
5. Neutemeljene so pritožnikove navedbe, da gre v danem primeru za nujno solastnino parcel. Solastnina je stanje, kjer je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar. Če pritožnik stvar uporablja v večjem obsegu, kot je lastnik, ne pomeni, da mu gre večji solastninski delež.
Med predlagateljico in 2. nasprotnim udeležencem obstoji spor glede lastništva, oziroma velikostjo solastniških deležev. Pravica, ki jo pritožnik uveljavlja, je manj verjetna, ker 1. odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika določa domnevo, da je (so)lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je v skladu z 9. členom v zvezi z 118. členom Zakona o nepravdnem postopku, prekinilo nepravdni postopek ter napotilo udeležence na pravdo. V pravdnem postopku bo lahko 2. nasprotni udeleženec dokazoval utemeljenost svojih trditev, oziroma da v konkretnem primeru domneva glede velikosti posameznih solastniških deležev ne velja.
6. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.