Jedro

Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 559,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1.Tožnica (v nadaljevanju tudi zastaviteljica) je lastnica nepremičnine, na kateri je zaradi zavarovanja plačila kredita dolžnice iz pogodbe o dolgoročnem kreditu (v nadaljevanju dolžnica) vknjižena hipoteka v korist toženke (oziroma njene pravne prednice). Tožnica je zastaviteljica za tuj dolg. V času, ko je tožnica nepremičnino kupila, je bila na nepremičnini zastavna pravica že vknjižena. V tem gospodarskem sporu je tožnica zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris hipoteke, ker naj bi hipoteka s potekom desetih let od zapadlosti zavarovane terjatve ugasnila.

2.Sodišče prve stopnje je tožbi ugodilo in toženki naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, da se na nepremičnini v tožničini lasti vknjiži izbris hipoteke, ki je vknjižena v korist pravnega prednika toženke, sicer bo takšno zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba. Zavzelo je stališče, da s prijavo zavarovane terjatve v stečajnem postopku nad dolžnico ni prišlo do pretrganja roka, po poteku katerega ugasne hipoteka, ki je vknjižena v breme zastaviteljice. Ta rok bi bil pretrgan le v primeru sodnega uveljavljanja hipoteke. Toženka je sicer 20. 3. 2023 vložila predlog za izvršbo za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, vendar je hipoteka pred tem že ugasnila in prenehala. Ker je zavarovana terjatev zapadla v plačilo 31. 1. 2010, je hipoteka ugasnila 31. 1. 2020. Zmotno je stališče toženke, da je zaradi sodne uveljavitve terjatve zoper dolžnico prišlo do pretrganja zastaranja hipoteke.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Kot zmotno je zavrnilo toženkino stališče, da dokler obstaja iztožljiva terjatev, hipoteka ne more ugasniti, in da pretrganje zastaranja zavarovane terjatve povzroči tudi pretrganje zastaranja hipoteke. Opredelitev (kategorizacijo) roka iz tretjega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) kot prekluzivni ali zastaralni rok ni štelo za pomembno. Nosilno stališče sodišča druge stopnje je, da pravica do prednostnega poplačila, ki je bistvo hipoteke, zastara zaradi neizvrševanja. Izvrševanje pa pomeni sodno uveljavljanje poplačilne pravice. Zavarovana terjatev je dospela v plačilo leta 2010. Ker toženka zoper zastaviteljico vse do leta 2023 ni sprožila nobenega postopka z namenom doseči poplačilo iz zastavljene nepremičnine, je hipoteka ugasnila.

4.Sodišči prve in druge stopnje sta tudi razložili, v čem se ugasnitev hipoteke iz 154. člena SPZ razlikuje od izbrisa starih hipotek (206. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), kot pomembno pa ste šteli tudi drugačno ureditev pred SPZ, to je po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ki potek časa kot razloga za prenehanje hipoteke ni poznal.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5.Vrhovno sodišče RS je s sklepom III DoR 97/2024 z dne 14. 1. 2025 dopustilo revizijsko vprašanje, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, da je treba tretji odstavek 154. člena SPZ razlagati na način, da teka tega roka v razmerju do zastavitelja za tuj dolg ne pretrga upnikovo dejanje zoper glavnega dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala s hipoteko zavarovana terjatev.

Povzetek revizijskih navedb

6.Toženka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo tretjega odstavka 154. člena SPZ ter 343. člena, 365. člena in 1034. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Navaja, da je določba tretjega odstavka 154. člena SPZ pomensko nejasna, zato jo je treba razlagati. Ker v SPZ ni najti določb, ki bi njeno razlago omogočile, je treba razlago opreti na civilnopravna pravila, konkretno OZ, in upoštevati sistem kot celoto. To velja še toliko bolj, ker hipoteka kot stvarna pravica ne obstaja sama zase, temveč je akcesorna zavarovani terjatvi. Ker je hipoteka le ena od možnih oblik zavarovanja, je treba zakonske določbe o hipoteki razlagati izolirano od pomena hipoteke, pravne ureditve terjatve in ureditve zavarovanja terjatve. Sklicujoč se na razloge Vrhovnega sodišča RS v odločbi III Ips 63/2018 z dne 16. 6. 2020 - da ima upnik do realnega dolžnika le terjatev za plačilo terjatve tožene stranke do glavnega dolžnika iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji premoženja - navaja, da gre tudi pri hipoteki za terjatev. Tudi v razmerju do zastavitelja za tuj dolg obstaja terjatev, na katero bi se lahko vezala obligacijskopravna pravila o zastaranju. Stališče sodišča druge stopnje, da je hipoteka stvarna pravica in se zato uporabljajo le pravila SPZ, ne upošteva obligacijskopravnega vidika hipoteke in obligacijskopravne podlage za nastanek hipoteke (zavezovalni pravni posel) ter vsebine pravice, ki vsebuje terjatev v smislu 1. točke 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za dopustitev prodaje nepremičnine in poplačila iz njene vrednosti. Tudi v razmerju do zastavitelja za tuj dolg torej obstaja terjatev, na katero bi se lahko vezala obligacijskopravna pravila o zastaranju.

Zaradi izpostavljenega prepleta obligacijskega in stvarnopravnega vidika hipoteke je z vidika sistemske razlage treba upoštevati tudi vsebino in namen 343. člena OZ, ureditev zastaranja terjatve do solidarnega poroka po 1034. členu OZ in ureditev izbrisa starih hipotek po ZZK-1. Določba 343. člena OZ ima naravo posebne določbe nasproti 1034. členu OZ. Ureja izjemo od akcesornosti in omogoča zastavnemu upniku poplačilo iz hipoteke kljub zastaranju zavarovane terjatve. Z vidika sistemske razlage ni prepričljivo stališče, da se nezastarane terjatve iz hipoteke ne more poplačati, ker naj bi hipoteka skladno s tretjim odstavkom 154. člena SPZ že pred tem ugasnila. Namen podaljšanega jamstva je izvotljen tudi v situacijah, ko ima zavarovana terjatev naravo judikatne terjatve, za katero je določen desetletni zastaralni rok, ki prav tako začne teči od dospelosti terjatve. Ta rok bi bil enako dolg kot rok za ugasnitev hipoteke. Enako velja tudi v vseh tistih primerih, ko bi bil zastaralni rok za zastaranje terjatve zadržan ali pretrgan, zastaranje terjatve torej sploh še ne bi nastopilo, pa bi že pretekel desetletni rok za poplačilo iz terjatve. Opozarja tudi na notorno dolge postopke po hipotekarni tožbi in temu sledeči izvršbi ter zatrjuje, da ob zavzetem stališču upnik sploh ne more priti do poplačila terjatve v desetletnem roku.

Revidentka izpostavi še 206. člen ZZK-1, zlasti njegovo 3. točko. Sistemska razlaga zahteva, da bi uveljavitev zavarovane terjatve zoper dolžnika morala imeti vpliv tudi na ugasnitev hipoteke po tretjem odstavku 154. člena SPZ. Revidentka izpostavi podobnost položajev, kot jih ureja 1034. člen OZ, in ki, v odsotnosti posebne ureditve pretrganja zastaranja hipoteke v razmerju do dolžnika, terja njeno smiselno uporabo tudi pri zastaranju hipoteke.

7.Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da določba tretjega odstavka 154. člena SPZ ni tako nejasna, kot jo prikazuje revizija. Prav namenska in sistemska razlaga pokažeta, da je zakonodajalec z umestitvijo v SPZ institut ugasnitve hipoteke posebej uredil. V tem se kaže namen zakonodajalca, da se za to vprašanje ne uporabljajo pravila OZ o zastaranju. Zaradi stvarnopravne narave pravice hipoteke je treba razlago zakona podrediti (posebnim) pravilom stvarnega in ne obligacijskega prava. Zakon termina zastaranje hipoteke ne uporablja, temveč govori o ugasnitvi hipoteke. Zastavitelj, ki ni dolžnik, ni v enakem pravnem položaju kot dolžnik. Enako obravnavanje obeh položajev ni utemeljeno. Zastavitelj s pravnim razmerjem dolžnika in upnika ni seznanjen in v tem razmerju ni udeležen. Položaja zastavitelja ni mogoče enačiti s položajem (solidarnega) poroka. Obveznosti poroka in zastavitelja sta različni. Tožnica se ne strinja z revidentkino razlago 206. člena ZZK-1 in opozori, da pogojev za izbris stare hipoteke po ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče enačiti z materialnopravnimi pogoji za tožbo za izbris hipoteke, o kateri se odloča v pravdnem postopku. 206. člen ZZK-1 ni primerljiv s prenehanjem hipotek po tretjem odstavku 154. člena SPZ, saj se ZZK-1 nanaša na izbris sicer živih hipotek, ki bi jih hipotekarni upniki še lahko uveljavljali, ker s potekom časa niso prenehale.

Obseg revizijskega preizkusa

8.Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Relevantno dejansko stanje

9.Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče RS vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP), so:

−Tožničina pravna prednica je bila zastaviteljica za tuj dolg. Na nepremičnini je bila hipoteka vknjižena 30. 8. 2007. Zavarovana terjatev je zapadla v plačilo 31. 1. 2010.

−Toženka je terjatev zoper dolžnico uveljavljala v stečajnem postopku zoper dolžnico. Prijavo terjatve je vložila 19. 6. 2018. Terjatev je bila v stečajnem postopku priznana. Stečajni postopek nad dolžnico je bil končan 4. 5. 2023.

−Toženka je zoper tožnico 20. 3. 2023 vložila predlog za izvršbo in predlagala poplačilo iz zastavljene nepremičnine.

Utemeljenost revizije

10.Revizija ni utemeljena.

11.SPZ v 128. členu določa (prvi odstavek), da je zastavna pravica pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti ta poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za svojega ali tujega dolga (drugi odstavek 128. člena SPZ). Nadalje SPZ v prvem odstavku 154. člena določa, da hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana, v drugem odstavku istega člena pa, da se izbris hipoteke lahko zahteva: če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana; če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha; če se hipotekarni upnik odreče hipoteki; če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini; če hipoteka s potekom časa ugasne; če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve. SPZ v tretjem odstavku 154. člena določa, da hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

12.SPZ torej v 154. členu določa materialnopravne razloge, zaradi katerih hipoteka preneha. Eden od njih je ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa (peta alineja drugega odstavka). Vendar, z izjemo tretjega odstavka 154. člena, SPZ pravnega pojma ugasnitve hipoteke vsebinsko ne določa. Z določbo o ugasnitvi hipoteke zaradi poteka časa je zato mogoče zaobjeti različne dejanske stanove. Poleg razloga iz tretjega odstavka 154. člena SPZ sem spadata še vsaj potek roka, ki ga stranki sporazuma o ustanovitvi hipoteke dogovorita v pogodbi, in nastop v sporazumu o ustanovitvi hipoteke dogovorjenega razveznega pogoja. V tretjem odstavku 154. člena SPZ je določen materialni zakonski rok, ki je kogentne narave. Iz SPZ nadalje ne izhaja, da bi uveljavljanje terjatve zoper dolžnika lahko vplivalo na tek obdobja za ugasnitev hipoteke v kateremkoli od zgoraj omenjenih treh dejanskih stanov, katerih uresničitev pomeni ugasnitev hipoteke.

13.Vrhovno sodišče RS je že razsodilo, da do uveljavitve SPZ hipoteka kot stvarna pravica ni bila časovno omejena in da ureditev v ZTLR ni določala obdobja, s potekom katerega hipoteka ugasne in ki časovno omejuje sodno uveljavljanje poplačilne pravice. Zastavni upnik v času ZTLR pridobljeno hipoteko lahko uresniči vse do tedaj, ko hipoteka zaradi takšnega ali drugačnega razloga preneha.

14.Pravna teorija v tretjem odstavku 154. člena SPZ sicer prepoznava institut zastaranja hipoteke, a tožnica v odgovoru na revizijo pravilno ugotavlja, da Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ ne imenuje kot zastaralnega. Okoliščine primera, ki jih določajo dopuščeno revizijsko vprašanje na eni strani in v 9. točki obrazložitve povzete pravno pomembne okoliščine na drugi strani, odgovora Vrhovnega sodišča RS na to vprašanje ne zahtevajo.

15.Hipoteka je pravica stvarnega prava, zato se mora sodišče pri razlagi določbe tretjega odstavka 154. člena SPZ opreti na temeljna načela stvarnega prava. Pri razlagi zakonskih določb je namreč treba uporabiti načelo ali več njih, ki urejajo zakonsko določbo, ki je predmet razlage. Pravna načela so vrednotna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil (ta izražajo tip vedenja in ravnanja), njihovo razumevanje in način njihovega izvrševanja. Pravna načela zavezujejo in pooblaščajo sodišče, da pravna pravila razlagajo v njihovem okviru.

16.SPZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja. Za razlago konkretne zakonske določbe je pomembno načelo omejenega števila stvarnopravnih položajev (imenovano tudi načelo numerus clausus). Tega načela obligacijsko pravo ne pozna. Nastanejo in obstajajo lahko le tisti stvarnopravni položaji, za katere tako določa zakon (2. člen SPZ). V ožjem smislu načelo numerus clausus pove, da je število stvarnopravnih položajev določeno tako po številu kot po vsebini. Lahko obstajajo le tiste vrste stvarnih pravic, ki jih določa zakon; ta pa tudi določa, katere vrste izvedenih stvarnih pravic lahko omejujejo določeno vrsto drugih premoženjskih pravic. Zakon nadalje tudi določa položaje, pri katerih lahko stvarna pravica obstaja kot nesamostojna, akcesorna pravica, torej kot odvisna ali vključena pravica. V širšem smislu pa načelo numerus clausus pove, da so z zakonom določena tudi pravila za nastanek, spremembo, pravno varstvo in prenehanje stvarnih pravic. Povedano drugače: SPZ v 1. členu jasno pove, da je materija načina pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja stvarnih pravic urejena (le) v SPZ.

17.Revidentka zahteva smiselno uporabo pravil OZ o zastaranju terjatve proti poroku, natančneje določbo tretjega odstavka 1034. člena OZ. Ta določa, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Revidentka se zavzema, da bi bil desetletni rok iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zaradi uporabe tretjega odstavka 1034. člena OZ pretrgan s prijavo terjatve v stečajnem postopku zoper dolžnico.

18.Drži, da sta tako poroštvo kot hipoteka obliki zavarovanja, vendar se zgolj zaradi enake kavze (kavza solvendi) in revizijsko posplošeno izpostavljene akcesornosti obeh oblik zavarovanja določba tretjega odstavka 1034. člena OZ še ne uporablja za hipoteko. Ti dve obliki zavarovanja se po vsebini razlikujeta. Hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje zagotavlja prednostno poplačilno pravico iz točno določenega predmeta zavarovanja. Zastavni upnik ima ob zapadlosti terjatve stvarnopravno upravičenje, da poplača terjatev iz vrednosti zastavljene stvari (ius distrahendi). Temu na drugi strani ustreza obveza zastavitelja, ki, ker gre za stvarno pravico, nima premoženjske narave; zastavitelj je le dolžan zagotoviti nemoteno izvajanje zastavne pravice, to je, trpeti mora prodajo njegove nepremičnine. Zahtevek zoper zastavitelja je stvarnopravne narave. Drugače je pri poroštvu, ki je oblika osebnega zavarovanja. Porok odgovarja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, in to praviloma iz vsega osebnega premoženja (1012. člen OZ). Čeprav je njegova obveznost morebiti omejena (nižja od dolžnikove), to poroštvenemu razmerju ne odvzame obligacijskopravne narave. Zahtevek zoper poroka, ki ga vsebuje terjatev kot obligacijska pravica, se glasi na plačilo določenega denarnega zneska. Obveznost poroka je vedno premoženjske narave.

19.Vsebino pravnega razmerja med pogodbenima strankam vselej določa pogodba, pri nominatnih kontraktih dodatno še zakonske določbe, ki urejajo posamezen tip pogodbe. Mednje na primer pri poroštveni pogodbi spadajo tudi kogentna pravila o zastaranju terjatve upnika do poroka (konkretno 1032. člen OZ), na drugi strani pri hipoteki pa kogentna pravila SPZ o prenehanju hipoteke. Drugače kot OZ pri poroštveni pogodbi (prvi in drugi odstavek 1034. člena OZ), SPZ zastaranja terjatve do dolžnika ne določa kot pravno pomembnega dejstva za prenehanje hipoteke. Drugače kot pri poroštvu se pri prenehanju hipoteke akcesornost do terjatve kaže le v primeru prenehanja terjatve (prva in druga alineja drugega odstavka 154. člena SPZ).

20.Zgoraj povedano je pomembno, ker zastaviteljica s toženko ni sklenila poroštvene pogodbe, temveč je sklenila pogodbo o ustanovitvi hipoteke. Če si je toženka oziroma njena pravna prednica v razmerju do dajalca zavarovanja želela zagotoviti uporabo pravnih pravil, ki urejajo poroštveno razmerje (konkretno torej pravila o pretrganju zastaranja terjatve z uveljavitvijo terjatve proti dolžnici), bi si to morala zagotoviti najprej s sklenitvijo ustrezne, tj. poroštvene pogodbe.

21.Iz vsega povedanega izhaja, da revizijsko zatrjevanje zmotne uporabe 343. in 365. člena OZ ni utemeljeno. Obe določbi se nanašata na zastaranje terjatve do dolžnice in v okviru dopuščenega vprašanja nista pravno pomembni. Enako velja tudi za revizijske navedbe o ureditvi izbrisa starih hipotek po ZZK-1 - sodišče v tej zadevi odloča o tožbi zaradi izbrisa hipoteke; materialnopravni pogoji zanj so določeni v 154. členu SPZ. Revizijski poizkus določitve vsebine hipoteke kot terjatve (pravice obligacijskega prava) na temelju definicije terjatve v 1. točki 16. člena ZIZ spregleda, da 16. člen ZIZ ureja pomen izrazov v okviru zakona, torej za potrebe izvršilnega postopka in postopka zavarovanja. ZIZ ne ureja vsebine obligacijskih in stvarnih pravic. In končno, vsebino dopuščenega revizijskega vprašanja tudi presegajo tiste revizijske navedbe, s katerimi revidentka opozarja na dolžino zastaralnega roka za judikatne terjatve in na zatrjevano dolgotrajnost sodnega postopka po hipotekarni tožbi oziroma kasnejšega izvršilnega postopka oziroma trajanje izvršilnih postopkov na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter navaja, da bi stališče, kot ga je zavzelo sodišče v tej zadevi, upniku odvzelo pravico do učinkovitega varstva pravice. Vsebino vprašanja revizijske navedbe presegajo zato, ker se v tem primeru ni postavilo vprašanje, kako uveljavljanje pravice do zastavitelja učinkuje na tek desetletnega roka. Nesporno pa je (glej razloge v 9. točki obrazložitve), da toženka zahtevka, s katerim bi od tožnice zahtevala uveljavitev hipoteke, v tem desetletnem roku ni uveljavljala.

22.Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika (osebnega dolžnika) nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje (to je prednostno poplačilno upravičenje), pravica preneha.

23.Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, zato je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

24.Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo, ki so odmerjeni po priglašenem stroškovniku (list. št. 195), ta pa je skladen z Odvetniško tarifo. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 155. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.

25.Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1Keresteš, T. v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 699.

2Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 844/2007 z dne 20. 5. 2007, razlogi v 8. točki obrazložitve.

3Keresteš, T. v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004. str. 700 in 701; Tratnik, M. v Stvarnopravni zakoniki (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2016, str. 853; Tratnik, M. v Zastavna pravica, GV Založba, 2006, str. 129 in 130; Plavšak, N. v komentarju 206. člena ZZK-1 v točki 12.2.1, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si/Zbirke/Epaket; Miloš Auflič, Notarski vestnik, oktober 2022, str. 84.

4Odločba Ustavnega sodišča RS Up-676/15-24 z dne 23. 11. 2017, 13. točka obrazložitve; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 33/2023 z dne 16. 7. 2024.

5Plavšak, N. v Stvarno pravo, Komentar Stvarnopravnega zakonika, 1. natis, Tax-Fin-Lex, Abc Nepremičnine, 2020, str. 118-119.

6O upravičenju do prednostnega poplačila kot bistvenem opredelilnem elementu pogodbene hipoteke na primer odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015, razlogi v 14. točki obrazložitve.

7Berden, A. v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 75.

8O akcesornosti na primer sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 120/2007 z dne 14. 10. 2007.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 1, 154, 154/3

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 206

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 1034, 1034/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.