Jedro

V posledici zgoraj izpostavljenega je izpodbijani sklep sicer obremenjen s kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar iz razloga, ker je o obsegu dolžnikovih obveznosti, ki ima ob pravilni uporabi materialnega prava podlago v izvršilnem naslovu, v predmetnem izvršilnem postopku že odločeno z učinki pravnomočnosti, njegova razveljavitev ni potrebna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka v izpodbijanem obsegu spremeni tako, da se iz kupnine za prodano nepremičnino, v zemljiški knjigi vpisano z ID znakom 316 (posamezni del št. 316 v stavbi št. 3, k.o. S.P.), v višini 29.000,00 EUR po poplačilu stroškov nepremičninske izvršbe v skupni višini 1.519,28 EUR, davka na promet nepremičnin v višini 568,63 EUR ter zakonitega stvarnega bremena v znesku 49,60 EUR, iz preostanka kupnine v višini 26.862,49 EUR delno poplača terjatev hipotekarnega upnika R. V. (RIZ 27/99), ki je hkrati upnik v izvršilni zadevi In 1216/2007, in sicer: - iz naslova zamudnih obresti, obračunanih od 28. 10. 1999 do višine glavnice v znesku 14.756,26 EUR; - iz naslova dela glavnice v znesku 12.106,23 EUR (celotna glavnica znaša 14.756,26 EUR).

Terjatev se nakaže na IBAN: AT34 3848 SWIFT-BIC koda: 2G487, odprt pri R. V. eGen, C. H.strasse 5, V., A.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka prvemu upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 396,60 EUR, ki se nakažejo na TRR naveden v tej točki izreka. V II. točki izreka je nadalje odločilo, da se iz kupnine za prodano nepremičnino, v zemljiški knjigi vpisano z ID znakom 316 (kar predstavlja posamezni del stavbe št. 316 v stavbi št. 3, k.o. S. R.) v višini 29.000,00 EUR poplačajo stroški nepremičninske izvršbe v skupni višini 1.519,28 EUR, davek na promet nepremičnin v višini 568,63 EUR, terjatev iz naslova zakonitega stvarnega bremena v znesku 49,60 EUR ter delno tudi terjatev hipotekarnega upnika R. V. (RIZ 27/99), ki je hkrati tudi upnik v izvršilni zadevi In 1216/2007, in sicer iz naslova zamudnih obresti po 15,75% letni obrestni meri, obračunanih od 28. 10. 1999 do višine glavnice v znesku 17.970,97 EUR ter iz naslova dela glavnice v znesku 8.891,52 EUR (celotna glavnica znaša 17.970,97 EUR), pri čemer se terjatev prvega upnika nakaže na račun tega upnika, naveden v II. točki izreka.

2. Zoper takšno odločitev pravočasno laično pritožbo vlagata dolžnika. Navajata, da iz izreka sklepa o poplačilu izhaja, da se poplača terjatev upnika R. V. eGen iz naslova zamudnih obresti po 15,75% letni obrestni meri, obračunanih od 28. 10. 1999 do višine glavnice 17.970,97 EUR, ter iz naslova dela glavnice v znesku 8.891,52 EUR, pri čemer celotna glavnica znaša 17.970,97 EUR. Ob tem izpostavljata, da je navedeni znesek v nasprotju s pravnomočnim sklepom In 1216/2007 z dne 9. 11. 2011, kjer je jasno navedeno, da se izvršilni postopek ustavi za zamudne obresti od glavnice v višini 14.756,26 EUR, ki so presegle njeno višino. Glavnica in obresti tako zanašajo skupno 29.512,52 EUR (dvojna glavnica), iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni moč ugotoviti, zakaj glavnica sedaj znaša 17.970,97 EUR in zakaj je sodišče terjatev iz naslova zamudnih obresti obračunalo po 15,75% letni obrestni meri. Tega sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi ne pojasni. Glede na navedeno se dolžnika smiselno zavzemata za ugodno rešitev pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Že preizkus zadeve po uradni dolžnosti sicer pokaže, da pritožba na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih glede obsega zapadle in izvršljive terjatve prvega upnika utemeljeno opozarja (kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar pa je naslovno sodišče tako ugotovljeno procesno kršitev ob vezanosti na že pravnomočno odločitev v predmetni zadevi s sklepom In 1216/2011 z dne 9. 11. 2011 lahko odpravilo s spremembo prvostopenjske odločitve v izpodbijanem obsegu kot je razvidna iz zgornjega izreka (prvi odstavek 354. člena ZPP(1) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Predmetni izvršilni postopek je po predlogu prvega upnika z dne 6. 12. 1999 v teku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi In 1216/07 z dne 13. 6. 2000, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, to je neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja T.A. SV 511/98 z dne 23. 11. 1998 (priloga A2). O poplačilu upniških terjatev iz prejete kupnine za prodano nepremičnino dolžnikov v znesku 29.000,00 EUR je z izpodbijanim sklepom odločeno drugič. Prvotni prvostopenjski sklep o poplačilu In 1216/2007 (pristopljene zadeve VL 61319/2010, In 572/2012, In 599/2012, In 271/2012, In 402/2012, VL 46970/2008, In 587/2012, In 409/2012, VL 45185/2008 in VL 183902/2012) z dne 18. 9. 2013 (list. št. 253) v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 10. 2013 (list. št. 274) je bil po pritožbah petega upnika (T.Š.) s sklepom naslovnega sodišča I Ip 203/2014 z dne 29. 7. 2014 (list. št. 297) razveljavljen in zadeva sodišču prve stopnje vrnjena v novo odločanje z navodilom, naj sodišče že na razdelitvenem naroku pojasni, kateri upniki se bodo poplačali iz prejete kupnine (pravna podlaga), v kakšnem vrstnem redu in v kakšni višini (197. člen in 198. člen ZIZ), kar je sodišče prve stopnje na znova opravljenem razdelitvenem naroku dne 2. 4. 2015 (list. št. 329) tudi storilo. Po tem, ko je ugotovilo, da je bila terjatev petega upnika T.Š., ki jo je uveljavljal v izvršilni zadevi In 409/2012, na podlagi pogodbe o odplačnem prenosu terjatve prenesena na prvega upnika, ugovorne navedbe petega upnika z dne 13. 10. 2014 so bile umaknjene, upniške terjatve, njihova višina in vrstni red poplačila pa skladno z določbo 201. člen ZIZ niso bile prerekane, je sodišče prve stopnje, upoštevaje tudi, da je tretji in četrti upnik (S. d.o.o.) z vlogo z dne 1. 4. 2015 prijavil prednostno terjatev iz naslova zakonitega stvarnega bremena v znesku 49,60 EUR, o poplačilu upnikov znova odločilo kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

6. Upnik lahko v izvršilnem postopku uspešno uveljavlja terjatev zgolj v obsegu, ki ima podlago v izvršilnem naslovu. Obveznost mora biti v izvršilnem naslovu opredeljena tako, da ni dvoma o tem, kakšna obveznost je dolgovana, saj izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete obsega obveznosti iz izvršilnega naslova ne sme vsebinsko presojati. Izvršilni postopek je namreč namenjen zgolj realizaciji upnikove terjatve, vsi elementi za določitev obsega obveznosti pa morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku mora biti torej določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Obveznost iz izvršilnega naslova je določljiva, če vsebuje elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kakšen je obseg dolžne izpolnitve.(2) Skladno z 2. točko prvega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je skladno s 4. členom Zakona o notariatu (ZN) izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo ter če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (tako sedaj tudi prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Na primernost izvršilnega naslova za izvršbo v smislu 21. člena ZIZ(3) izvršilno sodišče po uradni dolžnosti pazi ob odločanju o predlogu za izvršbo, na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ pa tudi pri odločanju o ugovoru.

7. Iz izreka izpodbijanega sklepa je res razbrati, da dolžnika prvemu upniku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi v zadevi In 1216/2007 z dne 13. 6. 2000, izdanega na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, dolgujeta glavnico v višini 17.970,97 EUR ter zamudne obresti, obračunane po 15,75% letni obrestmi meri od 28. 10. 1999 do višine glavnice 17.970,97 EUR. Pritožba utemeljeno izpostavlja tudi, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne pojasni, na kakšni osnovi je obračunalo obveznost dolžnikov oziroma kako je na podlagi elementov iz izvršilnega naslova sklepalo o obsegu dolžnikovih obveznosti iz naslova glavnice ter zamudnih obresti. Takšnega obračuna ni mogoče preizkusiti niti izhajajoč iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 13. 6. 2000 v zvezi z izvršilnim predlogom prvega upnika(4) ter temu priloženim neposredno izvršljivim notarskim zapisom (priloga A2)(5) ter obvestilom dolžnikoma o zapadlosti kredita s saldom na dan 27. 10. 1999 (priloga A1).(6)

8. V posledici zgoraj izpostavljenega je izpodbijani sklep sicer obremenjen s kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar iz razloga, ker je o obsegu dolžnikovih obveznosti, ki ima ob pravilni uporabi materialnega prava podlago v izvršilnem naslovu, v predmetnem izvršilnem postopku že odločeno z učinki pravnomočnosti, njegova razveljavitev ni potrebna. Dolžnika na razdelitvenem naroku dne 2. 4. 2015, kjer je sodišče prve stopnje enako kot v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da terjatev iz naslova glavnice prvega upnika znaša 17.970,97 EUR, do višine glavnice pa je omejen tudi tek zamudnih obresti (te so po 15,75% letni obrestmi meri obračunane od 28. 10. 1999), tako ugotovljenemu obsegu njune obveznosti sicer nista oporekala, čeravno bi to skladno z 201. členom ZIZ(7) najkasneje na tem naroku še lahko storila. Ne glede na navedeno pa je naslovno sodišče pri pravni presoji v predmetni zadevi vezano na pravnomočni prvostopenjski sklep In 1216/2007 z dne 9. 11. 2011, na katerega pravilno opozarja tudi pritožba. V tem je sodišče prve stopnje namreč s tem, ko je ob presojanju utemeljenosti ugovora prve dolžnice po izteku roka ob pravilni uporabi materialnega prava, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, na temelju obrestnega obračuna v prilogi D2 omejilo tek zamudnih obresti skladno s pravilom ne ultra alterum tantum, vsebovanem v takrat veljavnem 376. členu Obligacijskega zakonika (OZ)(8) tako, da je v izreku sklepa izvršilni postopek ustavilo za zamudne obresti od glavnice v višini 14.756,26 EUR (3.536.190,00 SIT oziroma 247.286,00 ATS), ki so presegle njeno višino, z učinki pravnomočnosti ugotovilo, da dolžnika prvemu upniku na temelju neposredno izvršljivega notarskega zapisa v prilogi A2 ter upoštevaje zakonsko omejitev teka zamudnih obresti dolgujeta glavnico v višini 14.756,26 EUR ter zamudne obresti od zneska te glavnice v višini glavnice, torej znesek dvojne glavnice, to je znesek 29.512,52 EUR.

9. Pravica do pravnega sredstva zoper prvostopenjsko odločitev s sklepom In 1216/2007 z dne 9. 11. 2011 je že bila izčrpana, saj pritožba zoper tak sklep po njegovi vročitvi zainteresiranim strankam (vročilnice pripete k list. št. 143) ni bila vložena, tako da je ta sklep 26. 11. 2011 postal pravnomočen. Sodišče druge stopnje, ki zaradi vezanosti na to pravnomočno odločbo in z njo ugotovljen obseg obveznosti dolžnikov ne more več posegati, je zato izpodbijani sklep na osnovi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse zvezi s 15. členom ZIZ, ne da bi poseglo v pravico strank postopka do obravnavanja, spremenilo tako, da se iz preostanka kupnine v znesku 26.862,49 EUR, prejete od prodaje nepremičnine dolžnikov (nepremičnina z ID znakom 678-39-316) v višini 29.000,00 EUR, po poplačilu stroškov nepremičninske izvršbe v skupnem znesku 1.519,28 EUR skladno s 1. točko 197. člena ZIZ ter drugih prednostnih terjatev po 2. točki 197. člena ZIZ ter 3. točki 196. člena ZIZ v zvezi s 120. členom Stavrnopravnega zakonika (SPZ)(9) v skupnem znesku 618,23 EUR, kar ni pritožbeno prerekano, delno poplača terjatev hipotekarnega upnika R. V. (RIZ 27/99), ki je hkrati upnik v izvršilni zadevi In 1216/2007, in sicer iz naslova zamudnih obresti, obračunanih od 28. 10. 1999 do višine glavnice v znesku 14.756,26 EUR, ter iz naslova dela glavnice v znesku 12.106,23 EUR, pri čemer celotna glavnica zanaša 14.756,26 EUR. Upoštevaje, da terjatev prvega upnika v zadevi In 1216/2007 iz naslova glavnice ter zamudnih obresti po odločitvi s predmetnim sklepom skupaj znaša 29.512,52 EUR (dvojna glavnica), s prodajo nepremičnine dolžnikov pa je prvi upnik poplačan v višini 26.862,49 EUR, s čimer je tako kupnina od prodane nepremičnine v celoti izčrpana, dolžnika upniku (iz naslova glavnice) dolgujeta še 2.650,03 EUR in ne 9.079,45 EUR, kakor v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zmotno navaja sodišče prve stopnje.

10. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnikov skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot utemeljeni sledilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka v izpodbijanem obsegu spremenilo tako, kot izhaja iz zgornjega izreka.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

Op. št. (1) : Prvi odstavek 354. člena ZPP: »Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen), in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka, se razveljavijo.« Op. št. (2) : Tako VSL v sklepu II Ip 3198/2014 z dne 17. 12. 2014, smiselno enako tudi VSM v sklepu I Ip 189/2015 z dne 4. 6. 2015. Op. št. (3) : 21. člen ZIZ: »(1) Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. (2) Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.« Op. št. (4) : Prvi upnik z izvršilnim predlogom z dne 6. 12. 1999 uveljavlja izterjavo 247.286 ATS, zamudne obresti po 15,75% (10,75% + 5%) letni obrestni meri od 28. 10. 1999 do plačila ter povračilo stroškov izvršilnega postopka. Kot sporna vrednost se v predlogu za izvršbo navaja znesek 3.536.190,00 SIT (sedaj 14.756,26 EUR).

Op. št. (5) : V notarskem zapisu pogodbene stranke sporazumno ugotavljajo, da obstoji denarna terjatev upnika do dolžnikov po kreditni in zastavni pogodbi št. 691.626 z dne 20. 11. 1998 v znesku 240.000 ATS s pp, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila oz. izterjave, kar znaša na dan podpisa 3.548.000,00 SIT z 10,75% letnimi obrestmi ter 5% letnimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (6) : Skladno z obvestilom prvega upnika po pooblaščencu z dne 31. 10. 1999 mu dolžnika na dan 27. 10. 1999 dolgujeta 247.286 ATS.

Op. št. (7) : 201. člen ZIZ: »(1) Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. (2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. (3) Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku. (4) Kljub poteku roka, ki ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, se s tožbo lahko izpodbija pravno dejanje ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje na razdelitvenem naroku. « Op. št. (8) : 376. člen OZ: »Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.« Op. št. (9) : 120. člen SPZ: »(1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etažni lastnini stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. (2)Stvarno breme iz prejšnjega odstavka ima najboljši vrstni red.«