Jedro

Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu SPZ ne daje aktivne legitimacije. Sodišče je pri tem prezrlo, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe in da glede na predloženo sodno poravnavo to niti ne more postati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Predlagatelj sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vzpostavitev etažne lastnine in določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi, ker naj bi predlog vložila neupravičena oseba.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje predlagatelj, ki v bistvenem navaja, da bi ga sodišče prve stopnje moralo šteti za predlagatelja po 3. členu ZVEtL. Meni, da predložena sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, izkazuje upravičenje predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ki stoji na parc. št. 1362/1, k.o. X, in sicer prostorov v pritličju v izmeri 117,67 m2 in kletnih prostorov v izmeri 71,09 m2. Ker citirana sodna poravnava ne vsebuje ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice pravnega prednika predlagatelja, saj višina solastninskega deleža ni določena, vpis v zemljiško knjigo ni mogoč. Glede na navedeno predlagatelj vzpostavitve etažne lastnine ne more zahtevati po določbah Stvarnopravnega zakonika (kot zmotno meni sodišče), temveč zgolj po določbah ZVEtL.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Uradni list RS, št. 45/2008 in 59/2011, v nadaljevanju: ZVEtL) v 3. členu definira pridobitelja posameznega dela stavbe, ki je upravičen sprožiti postopek po določbah ZVEtL. To je po navedenem zakonu lahko le oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navede, da omenjeni zakon ne dopušča začetka postopka na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali solastnika zemljiške parcele (1). Aktivno legitimacijo po ZVEtL ima namreč le tisti pridobitelj posameznega dela stavbe, ki želi urediti etažno lastnino na svojem delu, pa mu Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) ne daje aktivne legitimacije. Vendar pa prvostopenjsko sodišče ob tem prezre, da predlagatelj v konkretnem primeru ni zemljiškoknjižni lastnik posameznega dela stavbe ter da to, glede na predloženo sodno poravnavo (priloga A3), niti ne more postati. Iz navedene sodne poravnave, sklenjene med pravnim prednikom predlagatelja – Ž. K., d.d. in podjetjem Z. d.o.o., namreč izhaja zgolj, da podjetje Z. d.o.o. dovoljuje zemljiškoknjižni prenos nepremičnine parc. št. 1362/1, vlož. št. 810, k.o. X, ki v naravi predstavlja zemljišče 249 m2, dvorišče 41 m2, dvorišče 8 m2 ter enonadstropno hišo z mansardo na naslovu A, na osebo Ž. K., d. d. v idealnem deležu, ki ga določi sodni cenilec. Pritožba tako pravilno opozarja, da na podlagi navedene določbe sodne poravnave zemljiškoknjižni vpis ni mogoč, saj delež, ki se prenaša, ni določen. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi zmotno zaključilo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine parc. št. 1362/1, k.o. X v deležu 430/1000, na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 242/1999 z dne 12. 7. 2002. Iz navedene sodbe namreč izhaja zgolj, da navedeni delež pripada podjetju Z., d.o.o. in ne predlagatelju. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo 3. člen ZVEtL v zvezi z 22. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP).

5. Po obrazloženem je bilo potrebno pritožbi ugoditi, napadeni sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 35. členu ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

(1) Takšna je tudi sodna praksa, npr. sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 730/2009 z dne 6. 10. 2009.