Jedro

Če v izreku ni navedena številka parcele in tudi ne katastrska občina, kjer leži objekt, na katerega se nanaša izrečen ukrep urbanističnega inšpektorja, iz obrazložitve iste odločbe pa je razvidno, za katero parcelo in k.o. gre, se ta očitna pomota lahko odpravi s popravnim sklepom po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP (1986). Popravek ima učinek od dneva, od katerega ima učinek popravljena odločba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1914/98-7 z dne 20.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.10.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 26.11.1997. Z njo je bilo tožniku kot investitorju naloženo, da v roku 30 dni po prejemu odločbe odstrani betonsko ograjo v skupni dolžini 67 m in sicer na severnem delu zemljišča v dolžini 16,60 m in višine 2 m, na zahodnem, južnem in vzhodnem delu zemljišča pa v skupni dolžini 50,40 m in višine 0,80 m ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške. Za objekt so bile določene prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Če investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške, stroške postopka, nastale z izvršbo, bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Tožena stranka v svoji odločbi navaja, da je organ prve stopnje ob inšpekcijskem pregledu ugotovil, da sporna ograja leži na zemljišču s parc. št. 477/6 k.o. T.p. Tudi v obrazložitvi odločbe je prvostopenjski organ navedel, da leži ograja na navedenem zemljišču. Zato je izpustitev navedbe zemljišča v izreku odločbe prve stopnje bila očitna pomota in jo je po določbi 1. odstavka 219. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) mogoče odpraviti s sklepom o popravi pomote. Organ prve stopnje je takšen sklep izdal 16.1.1998, s katerim je napako odpravil. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Neutemeljen je ugovor o neizvršljivosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gre v tem upravnem sporu za ukrep urbanističnega inšpektorja po določbi 1. odstavka 73. ZUN. Ta določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o odobritvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Tožeča stranka si pred pričetkom del ni pridobila ustreznega upravnega dovoljenja. Zato je inšpekcijski organ utemeljeno izrekel urbanistični ukrep po navedeni določbi ZUN, kar je pravilno ugotovila že tožena stranka. Ugovor glede popravljanja pomot v odločbi s sklepom ni utemeljen. ZUP v 1. odstavku 219. člena določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v njenih overjenih prepisih. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. O popravi se izda poseben sklep (2. odstavek 219. člena ZUP). Tožena stranka je zato pravilno zavrnila ugovore glede poprave pomote. Iz odločbe organa prve stopnje (iz obrazložitve) je razvidno, za katero zemljišče gre. Navedeni sta parcelna številka in katastrska občina, zato je očitno ta podatek pomotoma izpadel iz izreka odločbe.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. V odločbi sploh ni bila navedena ne parcelna številka ne katastrska občina. Popravni sklep, ki se izda šele po vloženi pritožbi, se ne more šteti za veljavnega in s pravnim učinkom od dneva, ko ima pravni učinek popravljena odločba. Sodišče je napačno tolmačilo pisno ali računsko pomoto. Ne gre za popravo napačno navedenih številk, ampak za navedbo številk in katastrske občine, ki sploh ni bila navedena v odločbi. Izvesti bi bilo potrebno zakonit postopek ter izdati novo odločbo, ne pa izdati popravni sklep.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Glede na vsebino odločbe organa prve stopnje, iz katerega izhaja, za katero parcelo gre, sta tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno presodila, da gre pri izpustitvi oznake parcele in katastrske občine v izreku odločbe (oboje pa je razvidno iz obrazložitve odločbe), za takšno pomoto, ki jo je bilo možno odpraviti po določbi 1. odstavka 219. člena ZUP, in takšen sklep je bil tudi izdan. Popravek pomote ima po navedeni določbi ZUP pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.